Pričakovana življenjska doba prebivalcev razvitega sveta vztrajno raste in število starejših od 80 let naj bi se do sredine tega stoletja že potrojilo. S staranjem prihaja tudi do vse več degenerativnih obolenj, kamor uvrščamo tudi sarkopenijo3. V tem prispevku predstavljamo ta pojav in pomen vadbe za moči pri preprečevanju sarkopenije.

Osteoporoza je s staranjem povezana bolezen, pri kateri prihaja do upada kostne mase. To vodi v povečano število zlomov kosti, nezmožnost skrbi zase, znižanje funkcionalnosti in v debelost ter smrtnost. Osteoporoza se pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških, značilna pa je predvsem za obdobje po menopavzi. Z ustrezno vadbo pa lahko izrazito zmanjšamo možnost za njen nastanek. S tem si omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje ter možnost dolgotrajne in samostojne skrbi zase.

Učiteljica Hedvika Lopatič v času jutranjega varstva na OŠ Brežice v oddelku s prilagojenim programom izvaja zanimiv program jutranje hoje, ki otrokom omogoča nekaj več dnevnega gibanja in nabiranje izkušenj za samostojno gibanje v lokalnem okolju. Cilj jutranje hoje ni samo zbiranje čim večjega števila korakov, čeprav je nekje v ozadju tudi to. Hedvika pojasnjuje, da si je želela, da je to mini projekt za otroke in da s tem naredijo nekaj dobrega zase in za svoje zdravje.

Pri preizkusih plavalnih tehnik učitelj oceni, ali učenec zna eno (srebrni delfin) ali tri (zlati delfin). Poenostavljeni načini plavanja, npr. žaba, reševalni kravl in germanija, niso prikazi plavalne tehnike. Pri tem naj se ne ozira na večino učenčevih napak. Pozoren naj bo le na velike napake, zaradi katerih plavanja ne moremo opredeliti kot plavalno tehniko, zato se prikaz ne prizna.

Danes veljavna merila za oceno znanja plavanja in plavalnih sposobnosti so bila posodobljena leta 2018. Prve štiri stopnje (bronasti, srebrni in zlati morski konjiček ter delfinček) opredeljujejo neplavalce, naslednjih šest (bronasti, srebrni in zlati delfin ter bronasti, srebrni in zlati morski pes) pa plavalce. Bronasti delfin ostaja še vedno tista stopnja, ki v Sloveniji prva opredeljuje plavalca.

Starši so ob nekaterih prvih plavalnih zaveslajih svojih nadobudnežev prepričani, da njihov otrok že zna plavati. Pa temu ni tako! Ovrednotenje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti pri nas poteka s pomočjo uveljavljenih meril, ki uspešno podpirajo sistem oplavanjevanja. V dobrih tridesetih letih smo jih nekajkrat posodobili. Ker so merila za učitelja smerokaz poučevanja, predstavljamo strokovno ozadje razvoja meril.

Pogosto rečemo, da je vreme slabo. A vreme ni slabo, je sicer lahko deževno in vetrovno, a primerna oprema premaga tudi mokroto, močan veter in mraz. Otroci z dežniki in v gumijastih škornjih jemljejo deževno vreme za zabavo, ki omogoča čofotanje po lužah.

Zakaj je tako zelo pomembno, da otroci hodijo v šolo in iz nje peš, z rolerji, s kolesom ali skirojem? Kako jih lahko starši, šole ter občine pri tem spodbujajo? Sodelujete v nacionalnem projektu, ki spremlja in spreminja načine mobilnosti otrok ter tako (po)skrbite za njihovo dobro počutje. Pešbus in Bicivlak sta zabavna in zdrava pot v šolo.

Unescovo globalno poročilo o izobraževanju za leto 2023 z naslovom “Tehnologija in izobraževanje: od marginalizacije do moči” razkriva, kako lahko tehnologija prispeva k boljšemu in bolj pravičnemu dostopu do izobraževanja. Opozarja pa tudi na nevarnosti, ki jih na drugi strani lahko prinese nekritična in neprilagojena uporaba tehnologije.

Spanje je bistveno za vzdrževanje ravnovesja med notranjim in zunanjim okoljem našega telesa. Med spanjem se tako dogajajo številne fiziološke, biokemične in psihološke spremembe, ki vplivajo na naše zdravje in dobro počutje.