ENG | SLO
Moj SLOfit
X
Zakaj sem moramo znati potopiti in plavati pod gladino
26mar.

Zakaj sem moramo znati potopiti in plavati pod gladino

Plavanje | Nazaj
Pomembna samozaščita varnega plavalca sta tudi potop in nato plavanje pod gladino. Ta spretnost sicer združuje navpični potop, izenačevanje pritiska v ušesih in plavanje pod gladino, omogoča pa tudi odkrivanje podvodnega sveta, kar učence še posebej vznemiri in jih motivira. Pri usvajanju te spretnosti učenci spoznajo nevarnosti zadrževanja diha in potapljanja ter način, kako se s to dejavnostjo varno ukvarjati.

Izr. prof. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Spretnost potapljanja in plavanja pod gladino je pomembna ob izogibanju nepričakovanim oviram na gladini. V poletnem času radi veslamo in jadramo na deski ter se vozimo z različnimi čolni. Vendar so plovila različno stabilna. Ob nepričakovanem padcu z njih ali njihovi prevrnitvi se moramo znati potopiti in plavati pod gladino.1 Zavedati se moramo tudi, da lahko plovila za neveščega uporabnika predstavljajo nevarnost za kopalce. Lahko se mu namreč hitro spodmaknejo in nenadzorovano odskočijo v stran. V takih okoliščinah je hiter odmik s potopom in plavanjem pod gladino pomembna spretnost samozaščite.1 Spretnost potopa in plavanja pod gladino je sestavljena iz navpičnega potopa, izenačevanja pritiska v ušesih in plavanja pod gladino.2

NAVPIČNI POTOP

Potopimo se lahko na dva načina: z nogami naprej ali z glavo naprej (s prelomom v pasu). Pri prvem načinu, ki je manj učinkovit, iz pokončnega položaja na gladini roke vzročimo, masa telesa in rok pa nas potopita. Pri nadaljnjem potapljanju si pomagamo z bočnimi zaveslaji iz priročenja v vzročenje. Pri drugem, učinkovitejšem načinu potopa, ležimo v prsnem položaju na gladini z rokami vzročeno. Nato se v pasu sklonimo in dvignemo noge navpično iz vode. Masa dvignjenih nog nas potopi.3

Slika 1

Ob dobrem dvigu nog se prepustimo, da nas masa nog potopi

Slika1_mala

IZENAČEVANJE PRITISKA V UŠESIH

Če se želimo potopiti globlje (2 metra in več), moramo izenačiti pritisk v srednjem ušesu in sluhovodu. To lahko naredimo na več načinov: s premikanjem čeljusti, požiranjem in zehanjem. Najučinkovitejši in za učenje najprimernejši način pa je Valsalvinov postopek (imenovan po Antoniu Marii Valsalva, zdravniku, anatomu in patologu, ki je živel v sedemnajstem stoletju), pri katerem se primemo za nos in skušamo rahlo izdihniti skozenj. Pritisk prvič izenačimo že na gladini tik pred potopom, nato pa pri globljem potopu izenačujemo pritisk, še preden začutimo bolečino v ušesih, kar pomeni približno na vsake pol metra globine.3

PLAVANJE POD GLADINO

Način plavanja pod gladino je odvisen od tega, ali uporabljamo osnovno potapljaško opremo (maska, dihalka in plavutke) ali ne. Pri slednjem pod gladino plavamo podvodne cikle prsno. Podvodni cikel prsno je sestavljen iz podvodnega zaveslaja in udarca prsno, ki sta ločena z drsenjem. Iz drsenja v iztegnjenem prsnem položaju z glavo med vzročenimi rokami soročno zaveslamo ven, nazaj in dol. Ko so dlani v ravnini ramen, polkrožno zaveslamo noter in nazaj. Zaveslaj končamo v priročenju. Podvodni zaveslaj prsno ima tako obliko stare ključavnice. Po podvodnem zaveslaju nekaj trenutkov drsimo priročeno v iztegnjenem prsnem položaju. Ko se hitrost drugega drsenja zmanjša, začnemo vračati roke iz priročenja tik pod telesom do vzročenja. Pri tem imamo dlani zasukane tako, da ustvarjajo čim manjši upor. Med vračanjem rok udarimo prsno. Globino plavanja uravnavamo s predkloni (plavanje v globino) in zakloni glave (dvigovanje).3

Slika 2

Podvodni zaveslaj do priročenja, ki mu bosta sledila vračanje rok tik pod telesom do vzročenja in udarec prsno

Slika2_mala

Z osnovno potapljaško opremo plavamo pod gladino z udarci kravl. Pri tem je frekvenca udarjanja nižja, amplituda udarca pa večja, kot pri udarcih kravl brez plavutk. Eno roko imamo pokrčeno z dlanjo v bližini nosu (da po potrebi stisnemo nosnici in izenačimo pritisk). Druga roka je lahko vzročena ali priročena.2

Slika 3

Amplituda udarcev s plavutkami je večja kot brez njih. Potapljač ima eno roko v bližini nosu, drugo pa priročeno (foto Samo Jeranko)

Slika3Mala

KAKO NAJ UČENEC USVOJI SPRETNOST POTOPA IN PLAVANJA POD GLADINO

Potapljanja na dih naj učitelj ne poučuje zaradi potapljanja samega, ampak naj bo to odkrivanje podvodnega sveta. To pomeni, da poučevanje v čim večji meri poteka prek igre in nikakor ne s pomočjo maksimalnih potopov (po dolžini, globini in trajanju). Učenčeve individualne motive poskuša učitelj usmeriti v varno potapljanje. Zato ga mora že od vsega začetka ozaveščati o nevarnostih zadrževanja diha in potapljanja na dih. Najpogostejša nevarnost je izguba zavesti. Do nje pride zaradi padca vsebnosti kisika v možganih (hipoksije). Ko delni tlak kisika pade pod 0,1 bara, možgani ne morejo več delovati in se izklopijo. Hipoksija je najpogosteje posledica nepravilnega dihanja pred potopom in po njem ter predolgega zadrževanja diha.5

Ob ozaveščanju mora učitelj tudi poučevati (tudi s primernim zgledom), kako se potaplja varno.1,2,4 Učenec bo lahko bodoči potapljač, ki se bo resneje ukvarjal s to dejavnostjo, zato ga naučimo, da se bo tudi kasneje varno potapljal! Zato mora usvojiti dve temeljni pravili varnega potapljanja na dih:

  • Nikoli se ne sme potapljati sam, vedno naj bo vsaj v dvoje ali v skupini.
  • Pred potopom mora nadzirati dihanje, tako da ne pride do hiperventilacije ali »pretiranega dihanja« (več hitrih zaporednih vdihov in poudarjenih izdihov). Držati se mora pravila, da je izdih vedno dvakrat daljši od vdiha. Učenec tako diha vse do zadnjega maksimalnega vdiha pred potopom.1,2,4

Poučevanje spretnosti potopa in plavanja pod gladino se v programu učenja plavalnih začetnikov vsaj posredno začne že zgodaj. Že na stopnji prilagajanja na vodo lahko učitelj osnovne pripravljalne vaje prilagajanja na potapljanje glave in gledanja ter izdihovanja pod gladino postopno otežuje z večjo globino in prehodom iz stoje na dnu v plavanje pod gladino. Sprva učenec izvaja vaje tako, da hodi po plitvini in potaplja le glavo. Kasneje učitelj vaje spreminja tako, da mora učenec zajeti nekoliko več sape in narediti nekaj (vedno več) zaveslajev in udarcev pod gladino. Postopno dodaja tudi navpični potop in daljše ter globlje plavanje pod gladino. Učitelj vaje torej otežuje s spreminjanjem njihove izvedbe in/ali z globljo vodo. Zanimive vaje so lahko:

  • Potapljanje pod vrvmi. Učitelj razpne vrvi po gladini in določi pot premikanja. Učenec hodi po plitvini ali plava, pri čemer se mora vsakič potopiti pod vrvjo.
  • Podmornice. Učenci se prosto gibajo po plitvini. V rokah držijo palico. Na znak se potopijo in palico postavijo navpično, tako da so konci nad gladino. Glavo imajo pod gladino toliko časa, dokler to zmorejo.
  • Tunel. Učenci se v koloni primejo za ramena in oblikujejo »vlak, ki se prosto premika po plitvini«. Ko učitelj zavpije »tunel«, učenci potopijo glavo in zadržujejo dih nekaj trenutkov (npr. štejejo do pet). S ponovitvami učitelj postopno podaljšuje trajanje zadrževanja diha.
  • Potop po skoku na noge. Učenec zajame zrak, skoči na noge v vodo in počaka, da ga sila vzgona dvigne na gladino. S ponovitvami lahko učitelj postopno dodaja vaji bočne zaveslaje in/ali preval naprej ter podvodne cikle prsno.
  • Iskanje zakladov. Učitelj vrže v plitvino potopljive predmete/igrače. Na znak učenci stečejo v vodo, jih začnejo iskati in tekmujejo, kdo jih bo več prinesel na obalo. Pri tem se potapljajo, ob iskanju gledajo pod vodo in prinašajo vsak predmet posebej, s čimer povečamo število potopov.2,3,4

Z večanjem globine mora učenec usvojiti spretnost navpičnega potopa. Pri tem lahko učitelj uporabi naslednje vaje:

  • Upogibanje v pasu. Učenec leži na gladini v prsnem položaju, zajame sapo in se predkloni, tako da glavo in trup potopi do pravega kota glede na gladino in noge, ki so iztegnjene na njej. Nato se vzkloni nazaj do gladine. Učitelj mu lahko med vajo zadrži noge na gladini.
  • Stoja na rokah. Učenec je v vodi do prsi. Z globokim predklonom, zaveslajem in odrivom od dna se postavi v stojo na rokah. V stoji se iztegne in skuša nekaj trenutkov zadržati dih in ohranjati ravnotežje v navpičnem položaju. Učitelj mu lahko pri tem pomaga. Kasneje vajo izvaja iz vodoravnega položaja na gladini.
  • Navpični potop s pomočjo učitelja. Učenec leži na gladini. Učitelj plava ob njem v pokončnem položaju. Eno roko položi na njegova pleča, z drugo roko pa mu podpira stegna. Ko učenec začne z navpičnim potopom, mu učitelj trup potiska do navpičnice in pomaga pri dvigovanju nog nad gladino. Učenec se pasivno potopi, torej le toliko, kolikor ga potopita masa nog in učiteljev potisk. Ker verjetno še ne zna izenačiti pritiska, se nato vzkloni proti gladini in ne nadaljuje s plavanjem v globlji potop.2,4

Ob usvajanju spretnosti navpičnega potopa mora učenec z globljimi potopi usvojiti tudi spretnost izenačevanja pritiska v ušesih. Učitelj lahko za poučevanje tega uporabi vaji:

  • Izenačevanje pritiska v ušesih na kopnem. Učenec se prime za nos in v njega rahlo pihne. Če je v obeh ušesih slišal »klik«, je vajo opravil pravilno.
  • Potop ob stopnicah ali vrvi. Učenec zajame sapo in se počasi potopi. Pri tem se ustavlja, prime za vrv ali stopnice, izenači pritisk v ušesih in nadaljuje do dna (do globine dveh do treh metrov).2,4

Spretnost plavanja pod vodo učitelj poučuje z naslednjimi vajami:

Slika 4

Za učence je plavanje skozi podvodne ovire na poligonu zanimiva izkušnja

Slika4_mala

Učenec usvaja spretnost potopa in plavanja v vodi najprej brez osnovne potapljaške opreme, nato pa še z njo. Pri tem se mora najprej prilagoditi na nošenje maske in plavutk ter dihanje skozi dihalko. Za poučevanje plavanja s plavutkami lahko učitelj uporabi pripravljalne vaje za učenje udarcev kravl. 2-4 Osnovno potapljaško opremo lahko uporabi tudi kot didaktične pripomočke. Omogočajo namreč lažjo in hitrejšo potopitev obraza (maska in dihalka) in s tem večjo plovnost. Tako dvignejo samozaupanje plavalnih začetnikov (še posebno tistih, ki jih je vode strah), kar jih spodbudi, da dvignejo noge od dna (lažje s plavutkami) in sproščeno ležejo iztegnjeni na gladino.6,7 To je sicer ena izmed temeljnih spretnosti vodne kompetence varnega plavalca.

Pomemben je tudi izbor ustreznega okolja. Spretnost potopa in plavanja pod gladino mora učenec najprej pridobiti z vajami v bazenu, kasneje pa tudi v morju in/ali v jezerih, sprva v mirnih vodah, kasneje pa tudi v valovitih in razburkanih. Pri tem mora učitelj poskrbeti, da so pogoji za učenca še vedno varni in nadzorovani.2,4

VIRI

1Stallman, R .K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). https://scholarworks.bgsu.edu/ijare/vol10/iss2/3/

2Pistotnik, B. (1994). Potapljanje za vsakogar. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

3Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje. Učenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

4Medved, B. (2005). Potapljanje na vdih-možna vsebina poletne šole v naravi, izbranega športa-plavanje in druge vodne dejavnosti ter športa za sprostitev. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

5Jernako S. (2020). 2 razloga za izgubo zavesti pri športnem prostem potapljanju. https://www.apnea.si/2016/07/14/5-nasvetov-za-varno-in-uspesno-potapljanje-na-vdih/

6Kapus, J., Moravec, T. in Lomax, M. (2018). Effects of head position on the duration of breaststroke swimming in preschool swimming beginners. Kinesiologia Slovenica, 24(2), 17–27.

7Misimi, F. in Kapus, J. (2023). Uporaba plavalnih očal in dihalke pri plavalnih začetnikih z izrazitim strahom pred vodo. Šport, 71(1/2), 199‒206.

 
 

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.