Merske naloge SLOfit odrasli

1. Preverjanje zdravstvenega tveganja za izvedbo gibalnih nalog

PRESEJALNI VPRAŠALNIK

Namen presejalnega vprašalnika je, da se izvajalec seznani z zdravstvenim stanjem merjenca in pravočasno odkrije osebe, za katere lahko meritve predstavljajo tveganje za poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ali jim celo ogrozijo življenje.

ARTERIJSKI KRVNI TLAK V MIROVANJU 

Merjenje arterijskega krvnega tlaka v mirovanju nam pove s kakšno silo kri deluje na stene žil. Je priročen in enostaven način za oceno stanja srca in ožilja. Zvišan arterijski krvni tlak je vzrok za večje število bolezni in smrti kot katerikoli drugi biomedicinski dejavnik tveganja. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek in napredovanje bolezni koronarnih in perifernih arterij, kroničnega popuščanja srca in kronične bolezni ledvic. Pri starejših bolnikih zaradi napredovalne ateroskleroze sistolični arterijski krvni tlak narašča, diastolični arterijski krvni tlak pa upada 

SRČNA FREKVENCA V MIROVANJU 

Z merjenjem srčne frekvence v mirovanju ovrednotimo posameznikovo delovanje srčno-žilnega sistema. Srčna frekvenca v mirovanju je je število udarcev srca v eni minuti, ko merjenec miruje. Je odraz odnosa med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom. Če se srčna frekvenca zniža, je to praviloma znak izboljšanja telesne zmogljivosti, medtem ko je lahko zvišana frekvenca posledica pretreniranosti, dehidracije, stresa, slabšega spanca, bolezni ali kombinacija dveh ali več dejavnikov. Nižja srčna frekvenca predstavlja fiziološko prednost, saj srce deluje bolj ekonomično, ker porablja manj energije za enako količino prečrpane krvi. Sama vrednost se s starostjo niža. Pri ljudeh, ki uživajo kofein, zdravila za uravnavanje srčno-žilnih bolezni, kadijo ali pa so zgolj pod stresom, je izmerjena frekvenca predvidoma višja. 

NASIČENOST KISIKA V KRVI 

Z merjenjem nasičenosti kisika v krvi ocenimo preskrbljenost merjenčevih tkiv s kisikom. Če je nasičenost nizka, so tkiva slabo preskrbljena s kisikom in posameznik lahko to zazna kot pomanjkanje sape zlasti pri vadbi. Do nizke nasičenosti lahko pride ob dihalnih stiskah različnega vzroka, na primer pri astmi, pljučnici ali pa slabokrvnosti.

VSTAJANJE S STOLA V 30 SEKUNDAH 

Z mersko nalogo vstajanje s stola merimo zmogljivost in vzdržljivost mišic nog, predvsem sprednjih stegenskih mišic. Poleg moči nog z nalogo ocenimo tudi funkcionalnost telesa in dejavnosti mišic. S starostjo upadajo moč, vzdržljivost in aktivacija mišic, zato je uspešnost izvedbe naloge odvisna od starosti in telesne mase. 

2. Merske naloge osnovnega sklopa 

TELESNA VIŠINA 

Z merjenjem telesne višine ugotavljamo dolžinsko razsežnost telesa. V odrasli dobi je telesna višina konstantna, čeprav dnevno niha predvsem zaradi hidracije vretenčnih diskov. Tekom dneva so posamezniki najvišji zjutraj, najnižji pa zvečer. V odrasli dobi je nižanje telesne višine pokazatelj degenerativnih sprememb hrbtenice. Telesna višina skupaj z drugimi telesnimi merami omogoča oceniti stanje prehranjenosti in določiti morebiten negativen vpliv na nekatere gibalne merske naloge. 

TELESNA MASA 

Telesna masa predstavlja voluminoznost telesa. Skupaj z drugimi telesnimi merami nam omogoča oceniti stanje posameznikove prehranjenosti. Posameznikova telesna masa je pomemben kazalnik sestave telesa. Od rojstva pospešeno pridobivamo telesno maso, priporočljivo pa je, da po končanem obdobju rasti zdravo telesno maso ohranjamo vse življenjena približno enaki ravni.  

OBSEG PASU 

Obseg pasu je eden od kazalnikov sestave telesa. Pri odraslih je priročen, enostaven in zanesljiv pokazatelj kopičenja maščobe v centralnem delu telesa. Obseg pasu pri odraslih pokaže zdravstveno tveganje z vidika obolevanja za srčno-žilnimi in presnovnimi boleznimi. Ob povečanem podkožnem maščevju nakazuje tudi na povečano količino globokega maščevja, ki je bolj ogrožajoče za zdravje od podkožnega. 

INDEKS TELESNE MASE 

Indeks telesne mase je splošni kazalnik relativne sestave telesa, s katerim lahko posameznike razvrščamo v različne razrede prehranjenosti: podhranjenost, normalna prehranjenost, preddebelost in debelost. Prekomerna prehranjenost pomeni povečano tveganje obolevanja za srčno-žilnimi in presnovnimi boleznimi ter nekaterimi vrstami rakavih obolenj. Indeks telesne mase je zelo groba ocena prehranjenosti; tako se nekateri posamezniki z več mišične mase včasih znajdejo v kategoriji predebelih, čeprav to niso. Če ima posameznik ob visoki vrednosti indeksa telesne mase nizke vrednosti maščobne mase, izmerjene s pomočjo elektroimpendance, in visoko gibalno učinkovitost, je zelo verjetno v območju normalne prehranjenosti. Največjim zdravstvenim tveganjem so izpostavljeni posamezniki, ki imajo ob visokemu indeksu telesne mase tudi velik obseg pasu. 

6-MINUTNI TEST HOJE 

Merska naloga 6-minutni test hoje izmeri razdaljo, ki jo merjenec v tem času prehodi. Pri izvedbi prihaja do aerobnega napora; to je nizko intenzivni napor, kjer prevladujejo procesi razgradnje energijskih virov s pomočjo kisika. S 6-minutnim testom hoje ocenimo posameznikovo srčno-dihalno vzdržljivost, sposobnost prenosa kisika do mišic in njegove izrabe v aerobnih procesih. Močno srce, ožilje in pljuča olajšajo vsakodnevne napore, prav tako pa je visoka raven aerobne moči povezana z zmanjšanjem tveganja za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni in prezgodnjo smrt. 

DELNI UPOGIB TRUPA 

Je merska naloga, pri kateri se meri število pravilno izvedenih upogibov trupa v predpisanem ritmu. Z mersko nalogo upogib trupa ocenimo vzdržljivost v moči upogibalk trupa in kolka. Dobro razvita tovrstna mišična vzdržljivost je pomembna za preprečevanje poškodb, saj omogoča ustrezno telesno držo, zdravje spodnjega dela hrbtenice in celotno delovanje telesa. 

STISK PESTI 

Mersko nalogo pogosto uporabljamo kot splošni prikaz moči celotnega telesa, saj so praviloma ljudje z močnimi rokami močni tudi v drugih delih telesa. Večina ljudi začne s staranjem izgubljati moč oprijema rok, nekateri že prej zaradi bolezni ali poškodb. Z ohranjanjem stopnje moči rok lahko tudi v starejšem življenjskem obdobju posamezniki kakovostno opravljajo vsakodnevna opravila.  

3. Merske naloge dodatnega sklopa 

NAVPIČNI SKOK 

Navpični skok je kazalnik eksplozivne moči nog, s čimer ocenimo posameznikovo sposobnost proizvajanja maksimalne sile s pomočjo nog. Eksplozivna moč je pomembna pri vsakdanjih opravilih, nižja sposobnost proizvajanja maksimalne sile pa je povezana z nekaterimi vzroki za umrljivost.

PREDKLON SEDE 

Predklon sede je merska naloga, s katero izmerimo dolžino predklona trupa v smeri naprej sede in kaže na ustrezno gibljivost. Gibljivost je pomembna za varno izvedbo sunkovitih gibov in gibov, izvedenih z veliko amplitudo. S predklonom sede ocenimo gibljivost nog in spodnjega dela hrbtenice. Nizke vrednosti kažejo na prekratke zadnje stegenske mišice, kar predstavlja povišano tveganje poškodb pri sunkovitih gibih nog in nezmožnost izvajanja gibanj nog s celotno amplitudo, pa tudi na zmanjšano gibljivost spodnjega dela hrbtenice. Hkrati je nizek rezultat lahko pokazatelj izpostavljenosti povišanemu stresu, ki povečuje mišični tonus. 

DOTIKANJE PLOŠČ Z ROKO 

Dotikanje plošč z roko je pokazatelj hitrosti izmeničnega premikanja rok v določenem času. Z nalogo ocenimo sposobnost hitrega prenašanja živčnih impulzov in utrujanja našega živčnega sistema. Nižje vrednosti te merske naloge lahko nakazujejo na slabšo prevodnost živčnega sistema, prenizek tonus mišic rok in ramenskega obroča ali stabilizatorjev trupa, ki rokam dajejo oporo. 

TEK V OSMICI 

Tek v osmici je pokazatelj agilnosti, t.j. sposobnosti hitrega spreminjanja hitrosti in smeri gibanja celega telesa v prostoru. Za čim hitrejšo izvedbo potrebuje posameznik hiter reakcijski čas, dobro časovno usklajenost gibanja, predvidevanje, vizualno zaznavo in dobro usklajenost gibanja celega telesa. S starostjo vse navedene sposobnosti delujejo počasneje, zato je pričakovano, da starejši ljudje za izvedbo merske naloge potrebujejo več časa.