Vadba v vodi za dojenčke, kjer so dojenčki nameščeni v specializirane Fredove plavalne obroče, ima številne pozitivne učinke na njihov telesni in duševni razvoj, hkrati pa jim omogoča prve prijetne ter varne izkušnje z vodo, ki temeljijo na igri, gibanju in zaupanju med otrokom ter staršem.

Vadba v vodi za dojenčke je posebna oblika vadbe, namenjena otrokom, starim od šest mesecev do enega leta starosti, ki jo izvajajo posebej usposobljeni učitelji plavanja ob prisotnosti staršev. V svetu izvajajo tri glavne pristope k vadbi, in sicer: potapljanje, obračanje iz prsnega v hrbtni položaj ter spodbujanje refleksa sonožnega odriva. V Sloveniji smo se odločili za tretjega, ki ga bomo predstavili v več prispevkih.

Se še spomnite priljubljenih filmov serije Obalna straža? Kdo pa sploh so reševalci iz vode in kakšne so njihove naloge? Osnovno delo reševalca iz vode na kopališču je preventivnega značaja. Ob nesrečah pa se vendarle izkaže vrednost njegovega strokovnega znanja in njegovih osebnostnih lastnosti ter sposobnosti.

Vsako kopališče mora biti opremljeno s predpisanimi kopališkimi znaki za nevarnosti in obveznosti, prepovedi ter opozorila oziroma obvestila, ki jih morajo upoštevati obiskovalci kopališča.

Glede na 27. člen Zakona o varstvu pred utopitvami mora lastnik oziroma upravljavec kopališča na vidnem mestu (običajno ob vhodu na kopališče) objaviti kopališki red in ostala informacijska obvestila. S kopališkim redom se določa osnovna pravila, po katerih se morajo ravnati obiskovalci, da bi jim bila zagotovljena varnost in varovanje zdravja.

Plavalna šola v naravi je stalnica slovenskega šolskega sistema. Večina teh šol v naravi, ki jih država tudi sofinancira, poteka pet dni, v več kot polovico izvedb so vključeni petošolci, prevladujejo pa izvedbe v juniju in septembru ob morju, nekaj manj kot četrtino pa šole izpeljejo tudi v slovenskih termalnih zdraviliščih. Najpogostejša izbira v Sloveniji je Ankaran, več kot tretjina šol pa se odloči za izvedbo tudi v hrvaškem primorju.

Poučevanje plavanja naj ne bo le prilagajanje učenca na vodo in usvajanje plavalnih tehnik. Sodobni trendi poudarjajo usvajanje spretnosti vodne kompetence, ki omogočajo, da učenec postane varen plavalec, ki se zaveda svojega znanja in sposobnosti ter zna presoditi, kdaj bo v vodi še varen in kdaj ne.

Zaradi pojava različnih dejavnosti v vodi, ob in na njej ter pod njo je smiselno obstoječi model poučevanja plavanja pri nas nadgraditi z usvajanjem spretnosti vodne kompetence. Na ta način bomo lahko premaknili cilj začetnega programa poučevanja plavanja iz obstoječega »postati plavalec« v »postati VAREN plavalec«.

Reševanje lastnih težav v vodi in varna pomoč drugemu zahtevata od nas dobro usvojene spretnosti vodne kompetence v različnih pogojih in zavedanje omejitev ter tveganj, ki jih reševanje predstavlja za nas. V danih okoliščinah, v katerih ne smemo podceniti vodnih pogojev, vremenskih razmer in velikosti, telesne mase ter stanja utapljajočega, mu pomagamo tako, da pri tem ne bomo ogrozili svojega življenja.

Vodna kompetenca varnega plavalca je več kot znanje plavanja. Nekdo lahko zelo dobro plava, vendar se v vodi in ob njej obnaša brezbrižno, neodgovorno in precenjuje svoje sposobnosti. To ga lahko pripelje do težav in v skrajnih okoliščinah tudi do utopitve. To pomeni, da dobro znanje in sposobnost plavanja še ne pomenita varnega plavalca. Varen plavalec je namreč tisti, ki zna presoditi lastno znanje, spretnosti in sposobnosti ter odgovorno upošteva dane okoliščine.