Poučevanje zahtevnejših ljudskih plesov v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole predstavlja pomemben korak k poglobljenemu razumevanju plesne dediščine. Plesa, razložena v nadaljevanju, omogočata učencem razvoj višjih gibalnih, socialnih in estetskih kompetenc ter jih pripravljata na nadaljnje srečevanje z ljudskim in družabnim plesom tudi zunaj šolskega okolja.

Za uvod v poučevanje ljudskih plesov v šoli so primerne rajalne igre, ljudske plesne igre in preprosti ljudski plesi, kot na primer kovtre šivat in zibenšrit, ki prihajata z Gorenjske. Otroci lahko prek preprostih tekalnih korakov usvajajo ritem, prostor in sodelovanje s partnerjem, ob tem pa se učijo ljudskih pesmi in ljudskega izročila.

Ljudski plesi v šoli vplivajo na razvoj gibalnih sposobnosti učencev, spodbujajo sodelovanje in socialne veščine ter učence povezujejo s slovensko kulturno dediščino. Preprosti gibalni vzorci omogočajo vključevanje vseh, hkrati pa ljudski plesi ohranjajo in prenašajo kulturno izročilo ter občutek pripadnosti skupnosti v sodobno šolsko okolje.

Plesni bonton predstavlja skupek pravil in dogovorov, ki urejajo vedenje plesalcev na plesišču ter prispevajo k varnemu, spoštljivemu in prijetnemu plesnemu vzdušju. Njegov namen ni omejevanje svobode, temveč vzpostavljanje reda, medsebojnega spoštovanja in jasnih medosebnih odnosov, ki omogočajo sproščeno ter dostojanstveno plesno izkušnjo vsem plesalcem.

Ples je pomemben del športne vzgoje, saj poleg gibalnih sposobnosti in ritma razvija tudi ustvarjalnost, samozavedanje, pozornost, spomin in socialne spretnosti. Za njegovo kakovostno izvajanje so ključni ustrezni prostorski in tehnični pogoji ter učni pripomočki, ki učitelju omogočajo sodoben, varen in didaktično učinkovit pouk.

Ča-ča-ča je ples, ki v šolski prostor prinese igrivost, veselo vzdušje in neprestano komunikacijo. Njegov poskočni ritem spodbuja pogovarjanje, sproščeno druženje in sodelovanje med učenci oziroma dijaki. Ker temelji na lahkotnih bočnih gibanjih in sproščenem odrivanju s tal, učence naravno povabi k sodelovanju – v ples, kjer nihče ne stoji pri miru, vsi pa so dejavni in vključeni.

Koordinacija je temeljna gibalna sposobnost, ki je razvojno izjemno pomembna. Ples predstavlja učinkovit način za spodbujanje njenega razvoja, saj združuje ritmične, gibalne in čutne izkušnje, ki prispevajo h gibalni učinkovitosti, kognitivnemu razvoju ter socialni povezanosti. Tehnična zahtevnost in estetska narava plesa tako predstavljata mladim izziv in s tem povečujeta motivacijo za športno udejstvovanje.

Rumba je znana kot ples zapeljevanja, a njena prava moč je v ustvarjanju povezave, zaupanja in usklajenega ritma med partnerjema. S svojim umirjenim tempom ter poudarkom na izraznosti in telesni komunikaciji plesalcem pokaže, da je ples več kot telesna dejavnost – je druženje, dialog in čustvena inteligenca. V šoli lahko postane rumba orodje za razvijanje samozavesti in spoštovanja do partnerja, hkrati pa privabi med učence oziroma dijake kanček kulture, elegance in pozitivne energije.

Starost je življenjsko obdobje, ki prinaša bogate izkušnje, a pogosto tudi spremembe v telesni zmogljivosti, socialnih stikih in psihičnem počutju. Ohranjanje vitalnosti, samostojnosti in pozitivne naravnanosti je zato ključnega pomena. Ena izmed dejavnosti, ki celostno spodbuja telo, duha in družabnost, je družabni ples – preplet gibanja, glasbe ter človeške povezanosti.

Tehnosving je zanimiv in popularen ples za mlade, saj ga lahko plešemo na moderno glasbo ob vsaki priložnosti. Je eden izmed enostavnejših družabnih plesov, primeren za vse stopnje predznanja in za vse starosti. Z mehkim gibanjem, poudarkom na občutku za glasbo in soplesalca omogoča prijetno ter povezano gibanje v paru.