X
Plavalna šola v naravi je stalnica slovenskega šolskega sistema. Večina teh šol v naravi, ki jih država tudi sofinancira, poteka pet dni, v več kot polovico izvedb so vključeni petošolci, prevladujejo pa izvedbe v juniju in septembru ob morju, nekaj manj kot četrtino pa šole izpeljejo tudi v slovenskih termalnih zdraviliščih. Najpogostejša izbira v Sloveniji je Ankaran, več kot tretjina šol pa se odloči za izvedbo tudi v hrvaškem primorju.
Večina slovenskih otrok usvoji plavalno znanje v plavalnih šolah v naravi
V prispevku kot primer dobre prakse predstavljamo organizacijo gibalno dejavnega odmora na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani, kjer so vzpostavili model več različnih športnih dejavnosti v času daljšega odmora, med katerimi prednjačijo dejavnosti na prostem.
Gibalno dejavni odmor na OŠ Alojzija Šuštarja v Ljubljani
Predstavljamo zanimiv plezalni poligon, ki ga lahko uporabijo učitelji športa kot pripravo otrok za planinski športni dan, posebej če ta vključuje tudi kakšno plezalno dogodivščino. Plezalni poligon lahko otežimo tudi tako, da učenci premagujejo plezalne ovire z dodatno obremenitvijo in tako krepijo mišičje celotnega telesa.
Kako s plezalnim poligonom pripraviti učence za planinski športni dan
Poučevanje plavanja naj ne bo le prilagajanje učenca na vodo in usvajanje plavalnih tehnik. Sodobni trendi poudarjajo usvajanje spretnosti vodne kompetence, ki omogočajo, da učenec postane varen plavalec, ki se zaveda svojega znanja in sposobnosti ter zna presoditi, kdaj bo v vodi še varen in kdaj ne.
Umestitev usvajanja spretnosti vodne kompetence v začetni in nadaljevalni program učenja plavanja
Zaradi pojava različnih dejavnosti v vodi, ob in na njej ter pod njo je smiselno obstoječi model poučevanja plavanja pri nas nadgraditi z usvajanjem spretnosti vodne kompetence. Na ta način bomo lahko premaknili cilj začetnega programa poučevanja plavanja iz obstoječega »postati plavalec« v »postati VAREN plavalec«.
Izkoristimo šolo v naravi in športne dni na morju in v vodnih parkih za usvajanje vodne kompetence
Reševanje lastnih težav v vodi in varna pomoč drugemu zahtevata od nas dobro usvojene spretnosti vodne kompetence v različnih pogojih in zavedanje omejitev ter tveganj, ki jih reševanje predstavlja za nas. V danih okoliščinah, v katerih ne smemo podceniti vodnih pogojev, vremenskih razmer in velikosti, telesne mase ter stanja utapljajočega, mu pomagamo tako, da pri tem ne bomo ogrozili svojega življenja.
Usvajanje zmožnosti samoreševanja, prepoznavanja utapljajočega in varnega nudenja pomoči utapljajočemu
Že vrsto let se stroka ukvarja z vprašanjem, kako rešiti problem velikega upada moči rok in ramenskega obroča otrok. Veliko število otrok ni več sposobnih splezati po žrdi in vrvi do prečnice, na kateri sta pritrjeni. Zato moramo v vadbo vključevati čim več plezanja. Predstavljamo zanimiv plezalni poligon, ki krepi zgornji del telesa in razvija koordinacijo gibanja ter gibljivost. Letvenik pa si lahko kupite tudi za domačo uporabo.
Plezalni poligon na letveniku za najmlajše
Vodna kompetenca varnega plavalca je več kot znanje plavanja. Nekdo lahko zelo dobro plava, vendar se v vodi in ob njej obnaša brezbrižno, neodgovorno in precenjuje svoje sposobnosti. To ga lahko pripelje do težav in v skrajnih okoliščinah tudi do utopitve. To pomeni, da dobro znanje in sposobnost plavanja še ne pomenita varnega plavalca. Varen plavalec je namreč tisti, ki zna presoditi lastno znanje, spretnosti in sposobnosti ter odgovorno upošteva dane okoliščine.
Zmožnost presoje, kdaj varno v vodo
Predpisi različno opredeljujejo varnost vodnih površin. Iz tega izhaja tudi naše tveganje za kopanje ali plavanje v njih. Zato je poznavanje lokalnih nevarnosti nujni pogoj usvojene vodne kompetence varnega plavalca.
Poznavanje lokalnih nevarnosti je nujno za varno plavanje, posebej če predpisi ne urejajo vodne površine
Starši imajo pomembno vlogo pri vključevanju otrok v različne gibalne dejavnosti. Predstavljamo rezultate dveh obsežnih študij o povezavi gibalne dejavnosti otrok in staršev ter praktičen primer sodelovanja matere in otrok. Naj vas spodbujajo, da razmislite o večji vlogi v gibalnem vsakdanu svojih otrok.
Vpliv staršev na gibalno dejavnost otrok
Stran 1 od 22 PrvaPrejšnja [1]2345 Zadnja

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.