Meti spadajo med najpogosteje uporabljene gibalne vzorce, ki jih otroci vključujejo v svojo spontano igro. Za splošno uspešnost je pri njihovi izvedbi treba biti pozoren na izvedbo koraka naprej z nasprotno nogo, zasuka trupa okoli navpične osi in rahlega predklona v nasprotno stran, krožno gibanje dejavne roke v smeri navzdol in nazaj ter zaporedno vključevanje mišic. Za otroka pa je najpomembnejše, kako dolg in/ali natančen je met.

Med socialne dejavnike, ki vplivajo na otrokovo gibalno dejavnost, uvrščamo tudi fizično okolje (dvorišča, gozd, igralnice, zunanja, igrišča, telovadnice), igre in igralne ter športne pripomočke. Te lahko tudi preoblikujemo in iz žoge naredimo raketo. Tako postane usvajanje metov še zanimivejše.

Plavalna šola v naravi je stalnica slovenskega šolskega sistema. Večina teh šol v naravi, ki jih država tudi sofinancira, poteka pet dni, v več kot polovico izvedb so vključeni petošolci, prevladujejo pa izvedbe v juniju in septembru ob morju, nekaj manj kot četrtino pa šole izpeljejo tudi v slovenskih termalnih zdraviliščih. Najpogostejša izbira v Sloveniji je Ankaran, več kot tretjina šol pa se odloči za izvedbo tudi v hrvaškem primorju.

V prispevku kot primer dobre prakse predstavljamo organizacijo gibalno dejavnega odmora na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani, kjer so vzpostavili model več različnih športnih dejavnosti v času daljšega odmora, med katerimi prednjačijo dejavnosti na prostem.

Predstavljamo zanimiv plezalni poligon, ki ga lahko uporabijo učitelji športa kot pripravo otrok za planinski športni dan, posebej če ta vključuje tudi kakšno plezalno dogodivščino. Plezalni poligon lahko otežimo tudi tako, da učenci premagujejo plezalne ovire z dodatno obremenitvijo in tako krepijo mišičje celotnega telesa.

Poučevanje plavanja naj ne bo le prilagajanje učenca na vodo in usvajanje plavalnih tehnik. Sodobni trendi poudarjajo usvajanje spretnosti vodne kompetence, ki omogočajo, da učenec postane varen plavalec, ki se zaveda svojega znanja in sposobnosti ter zna presoditi, kdaj bo v vodi še varen in kdaj ne.

Zaradi pojava različnih dejavnosti v vodi, ob in na njej ter pod njo je smiselno obstoječi model poučevanja plavanja pri nas nadgraditi z usvajanjem spretnosti vodne kompetence. Na ta način bomo lahko premaknili cilj začetnega programa poučevanja plavanja iz obstoječega »postati plavalec« v »postati VAREN plavalec«.

Reševanje lastnih težav v vodi in varna pomoč drugemu zahtevata od nas dobro usvojene spretnosti vodne kompetence v različnih pogojih in zavedanje omejitev ter tveganj, ki jih reševanje predstavlja za nas. V danih okoliščinah, v katerih ne smemo podceniti vodnih pogojev, vremenskih razmer in velikosti, telesne mase ter stanja utapljajočega, mu pomagamo tako, da pri tem ne bomo ogrozili svojega življenja.

Že vrsto let se stroka ukvarja z vprašanjem, kako rešiti problem velikega upada moči rok in ramenskega obroča otrok. Veliko število otrok ni več sposobnih splezati po žrdi in vrvi do prečnice, na kateri sta pritrjeni. Zato moramo v vadbo vključevati čim več plezanja. Predstavljamo zanimiv plezalni poligon, ki krepi zgornji del telesa in razvija koordinacijo gibanja ter gibljivost. Letvenik pa si lahko kupite tudi za domačo uporabo.

Vodna kompetenca varnega plavalca je več kot znanje plavanja. Nekdo lahko zelo dobro plava, vendar se v vodi in ob njej obnaša brezbrižno, neodgovorno in precenjuje svoje sposobnosti. To ga lahko pripelje do težav in v skrajnih okoliščinah tudi do utopitve. To pomeni, da dobro znanje in sposobnost plavanja še ne pomenita varnega plavalca. Varen plavalec je namreč tisti, ki zna presoditi lastno znanje, spretnosti in sposobnosti ter odgovorno upošteva dane okoliščine.