Temu so namenjena predavanja, seminarji, vaje, hospitacije, učni nastopi, pedagoško usposabljanje v prilagojenih (simuliranih) učnih pogojih na Fakulteti za šport in na terenskem delu (na smučišču, plavališču, v hribovitem svetu …) ter mentorsko praktično pedagoško usposabljanje v partnerskih vrtcih in šolah, študenti pa se lahko med študijem vključujejo tako v raziskovalno kot v pedagoško in strokovno delo na.4,5
Slika 2
Študenti pridobivajo pomembne kompetence organizacije in vodenja športnovzgojnega procesa pri vajah na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani (foto Mateja Videmšek)
Splošno didaktično znanje nadgradijo s posebnim (specialnim) didaktičnim znanjem, kjer razrešujejo specifične odnose, procese, probleme in pogoje učnega procesa v odnosu učni predmet – učenci – učitelj.6
Specialno didaktično znanje na športnovzgojnem področju lahko razdelimo na tri skupine:
- specialne didaktike posameznih športnih panog;
Različne športne panoge, prisotne v našem okolju, študenti spoznajo na dodiplomskem študiju v obsegu 4 KT pri predmetih Atletika 1, Športna gimnastika z ritmično izraznostjo 1, Ples 1, Plavanje 1 z osnovami reševanja iz vode, Košarka 1, Odbojka 1, Nogomet 1, Rokomet 1, Igre z loparji 1, Planinstvo, Alpsko smučanje in deskanje na snegu in Nordijsko smučanje. Osnovam gibanja v športu je namenjenih 6 KT, Dejavnostim v naravi 5 KT, dodatne 3 KT pa še Gimnastiki z ritmično izraznostjo 2. Obenem lahko med strokovnimi izbirnimi predmeti izberejo še: Aerobiko, Kondicijsko vadbo otrok in mladine in Fitnes 1, vsakega v obsegu 3 KT. Namen vseh naštetih predmetov je, da študenti spoznajo temeljne značilnosti teh športov: pravilno tehniko in taktiko, njihovo zgodovino in današnjo pojavnost, se naučijo temeljnih didaktičnih korakov pri posredovanju veščin vadečim, znajo prepoznati temeljne napake pri izvedbi in se seznanijo z varnostnimi zahtevami posameznega športa. Med splošnimi izbirnimi predmeti lahko študenti izberejo t. i. usmerjanje posameznega športa v obsegu 12 KT, vendar se morajo za to možnost prijaviti že v 2. letniku programa Športne vzgoje in ta predmet potem izvajajo v 2. in 3. letniku.2
2Ostale izbirne predmete v skupnem obsegu 11 KT izberejo in izvajajo v 3. letniku programa Športne vzgoje.
Kako poučevati športe v celotni navpičnici vzgojno-izobraževalnega sistema, pa študenti spoznajo na magistrskem študiju, kjer so v večini primerov specialnim didaktikam posameznih športov namenjene 3 KT. Tako se srečajo s predmeti Atletika 2 in 3, Športna gimnastika 2 in 3, Ples 2 in 3, Košarka 2 in 3, Nogomet 2 in 3, Odbojka 2 in 3, Rokomet 2 in 3, Plavanje 2 in 3, Alpsko smučanje in Nordijsko smučanje ter Šola v naravi s plavalnimi dejavnostmi. Turnemu smučanju so namenjene 4 KT. Študenti lahko izbirajo še med splošnimi izbirnimi predmeti (Badminton, Tenis in Namizni tenis, Ritmična gimnastika, Sodobni športi in Borilni športi; vsak predmet ima po 2 KT). Tu se seznanijo z načini poučevanja, pri tem pa z različnimi pristopi (v simuliranih pogojih in z medvrstniškim poučevanjem in opazovanjem) spoznajo značilnosti podajanja in utrjevanja učne snovi glede na razvojno stopnjo učencev, uporabo različnih didaktičnih pojavov v poučevanju, pa tudi s specifikami ovrednotenja in ocenjevanja (klasičnega, formativnega in transformativnega) dosežene ravni znanja.
- specialne didaktike, povezane z razvojnimi stopnjami otrok
Na prvostopenjskem programu športna vzgoja se študenti seznanijo tudi z načini dela z mlajšimi starostnimi skupinami (v vrtcu)pri delu predmeta Specialna športna vzgoja (temu so namenjen 3 KT od 6), med splošnimi izbirnimi predmeti pa lahko izberejo tudi predmet Elementarna športna vzgoja (9 KT), kjer poglobljeno preučujejo delo s predšolskimi otroki in otroki, ki obiskujejo prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Med predmeti na drugi stopnji lahko izberejo predmet Športna vzgoja mlajših otrok (6 KT – izbere ga polovica študentov), kjer se posvetijo predvsem načinom dela v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Slika 3
Usvajanje kompetenc za delo z otroki v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (foto Mateja Videmšek)
- specialne didaktike glede na različne posebne potrebe posameznih skupin otrok
Na prvostopenjskem programu športna vzgoja se študenti seznanijo tudi z delom z otroki s posebnimi potrebami pri delu predmeta Specialna športna vzgoja (3 KT od 6), na drugi stopnji pa lahko izberejo predmet Športna vzgoja učencev s posebnimi potrebami (6 KT – izbere ga polovica študentov), kjer podrobneje spoznajo značilnosti otrok z različnimi primanjkljaji in načine dela z njimi.
Razvoj specialnih didaktik je ena temeljnih nalog nosilcev in izvajalcev posameznih predmetov na Fakulteti za šport. Ti sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki, z učitelji športne vzgoje, ki delajo v praksi, raziskovalno preučujejo tudi različne pedagoško-didaktične pojave v šolskem sistemu, pripravljajo gradiva za učitelje in študente (priročniki, e-gradiva) in organizirajo seminarje stalnega strokovnega spopolnjevanja. Njihov neprestan razvoj specialnih didaktik omogoča, da med študijskim procesom zagotovijo bodočim učiteljem ustrezne kompetence za poklicno delo v prihodnosti. Zato je nujno, da s svojimi splošno- in specialno-didaktičnimi znanji ter znanstvenimi spoznanji sodelujejo tudi pri prenovi uradnih šolskih dokumentov. Za odločanje o temeljnih strukturah (ciljih in standardih znanja), ki morajo biti vključeni v uradne učne načrte, uporabo ustreznega izrazja ter pripravo didaktičnih priporočil so namreč usposobljeni predvsem visokošolski specialni didaktiki, ki so obenem tudi znanstveniki z ustreznimi raziskovalnimi in strokovnimi referencami.7
Slika 4
Gradiva za poučevanje in učenje plavanja (arhiv Fakultet za šport)
Učitelji, ki delajo v praksi, so pedagoški strokovnjaki za prenos družbeno verificiranega znanja mlajšim generacijam.5 S pomočjo v učnih načrtih postavljenih ciljev in okvirjev poučevanja ter s stalnim razvojem poučevalnih praks in z osebno profesionalno rastjo podpirajo in spodbujajo učenje učencev na najboljši mogoč način. Učitelji morajo biti tudi kritični opazovalci svojega poučevanja in delovanja v šolskem in širšem okolju. Ob dobrem učnem načrtu so lahko uspešni načrtovalci, poučevalci, organizatorji šolskega športnega življenja, mediatorji med šolo, učenci in starši, socialni graditelji skupnosti in predvsem kritično razmišljajoči praktiki, ki se znajo odzivati na izzive sodobne šole in velike spremembe v življenjskih slogih današnjih generacij otrok in mladostnikov.4,8,9 S svojimi pogledi in pripombami, ki temeljijo na bogatih praktičnih izkušnjah, lahko tako neprecenljivo prispevajo h kakovostnejšemu učnemu načrtu.
Analiza veljavnih osnovnošolskih in gimnazijskih učnih načrtov, ki jo je pripravil Zavod RS za šolstvo, je pokazala, da je trenutni učni načrt, po mnenju učiteljev, ustrezen in potrebuje le osvežitve (upoštevanje novih spoznanj specialnih didaktik in poenotenje oziroma posodobitev strokovnega izrazoslovja), kaže pa tudi, da si učitelji pri vseh predmetih želijo jasneje opredeljenih ciljev in standardov znanja. Na to opozarjajo tudi tuji strokovnjaki, čemur vsekakor velja prisluhniti. Pri postopku odločanja o tem, kako konceptualno opredeliti učne načrte za šport oziroma športno vzgojo in kako natančneje zapisati cilje in standarde znanja, da učitelj pri tem ne bo potreboval še priročnika za njihovo razumevanje, je treba nujno upoštevati tudi spremembe v telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine, spremembe v doktrinarnih usmeritvah specialnih didaktik, pa tudi temeljna izhodišča takšne vadbe, ki sploh lahko zagotavlja želene učinke učnega procesa.2
Učni načrt je namreč temeljno vodilo za učiteljevo strokovno delo,6 zato morajo pri njegovem nastajanju sodelovati strokovnjaki z najvišjimi strokovnimi, znanstvenimi in praktičnimi referencami, vsi pripravljavci pa se morajo zavedati, da se takšne dokumente vedno ustvarja s »tresočo« roko in da se prenove učnih načrtov nikakor ne sme lotevati kot eksperimentov z nepreverjenimi rešitvami in zdravorazumskimi predvidevanji. Slab učni načrt lahko namreč izjemno poslabša delo učiteljev v praksi, zaustavi strokovni razvoj in prizadene več generacij otrok, ki ne morejo usvojiti ustreznega znanja in se razviti do ravni, ki jo od njih zahteva sodobni način življenja.
Viri:
1European Education and Culture Executive Agency. (2023). Eurydice, Structural indicators for monitoring education and training systems in Europe 2023 – The teaching profession, Publications Office of the European Union. https://data.europa.eu/doi/10.2797/849109
Jurak, G., Kovač, M. in Starc, G. (2019) Strokovna izhodišča za dvig obsega in kakovosti športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Šport - revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 67(3/4, 28–37).
2 Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE programmes in the European context: Quality issues. V G. Starc, M. Kovač in K. Bizjak (ur.), 4th International Symposium Youth Sport 2008 – The Heart of Europe. Book of Abstracts, str. 9–26. University of Ljubljana, Faculty of Sport.
3 Kovač, M. in Potočnik, Ž. L. (2022). Pedagoške kompetence učiteljev. Šport - revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 70(3/4) 10–16.
4 Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (2019). Slovenia : physical education teacher education in Slovenia. V A. Macphail, D. Tannehill in Z. Avsar (ur.). European physical education teacher education practices : initial, induction, and professional development, str. 342–359. Meyer & Meyer Sport.
5 Strmčnik, F. (2002). Didaktika - Osrednje teoretične teme. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
6 Hattie, J. in Marsh, H. W. (1996). The relationship between teaching and research: A meta-analysis. Review of Educational Research, 66(4), 507–542.
7 Alves, M., MacPhail, A., Queiros, P. in Batista, P. (2019). Becoming a physical education teacher during formalised school placement: A rollercoaster of emotions. European Physical Education Review, 25(3), 893–909.
8Brust Nemet, M. (2018). A Correlation Between Teachers' Social and Pedagogical Competences and School Culture. Sodobna pedagogika, 69(3), 142–155.