Starši so lahko vzor otrokom tudi pri vključevanju v različne oblike gibalne dejavnosti. Ta s starostjo otrok upada in prav tu velja uporabiti enega od znanih pregovorov: kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zato je pomembno, da postane vsakodnevna vadba trajna navada in tisti del družinskega življenja, v katerega so vključeni tako otroci kot starši.

V primerjavi z bazenskimi kopališči je plavanje v odprtih vodah (reke, jezera, morje) zaradi okoliščin, ki so lahko zelo različne, hitro spremenljive in zato nevarnejše, poseben izziv. Zato se naj učenec preizkusi tudi v plavanju v odprtih vodah, saj je primerno ravnanje pri takšni izkušnji pomemben temelj vodne kompetence varnega plavalca.

Pri nepričakovanih padcih v vodo smo običajno oblečeni. Pri tem moramo čim hitreje in čim bolj preudarno oceniti okoliščine. Če je mogoče, poskušamo čim prej (glede na pogoje) oblečeni zapustiti vodo. To ni enostavno, zato je pomembno, da učenec izkusi takšne okoliščine. Tako bo bolje pripravljen za morebitno samoreševanje, obenem pa bo spoznal, da je spretnost plavanja v obleki pomembna osnova vodne kompetence varnega plavalca.

Uporaba rešilnih jopičev je predpisana pri vodnih športih, zato naj bi učenec poleg usvojenega znanja plavanja pridobil tudi znanje o uporabi rešilnega jopiča. Ob tem se mora zavedati, da je to nujna samozaščita pred težavami v vodi ali celo utopitvijo.

Pedagoška stroka se zaradi hitrih sprememb potreb v sodobni družbi tudi sama izjemno hitro spreminja. Upoštevanje znanstvenih spoznanj kot strokovnih odzivov prakse sta pomembni tako za neprestano izboljševanje študijskih programov bodočih učiteljev kot tudi za spopolnjevanje učiteljev, ki že delajo v praksi. Hkrati sta pomembni tudi za snovanje in razširjanje konceptualnih sprememb v zasnovi posameznih učnih predmetov, še posebej ob nastajanju obvezujočih strokovnih dokumentov.

V določenih okoliščinah je tudi izhod iz vode lahko težava, ki privede do poškodb ali celo utopitve. To velja predvsem za naravna kopališča in plavališča, torej odprte vode, kjer se pogoji, povezani z vremenom, valovanjem, plimovanjem in tokovi, lahko hitro spreminjajo. Zato sta prepoznavanje primernega izhoda iz vode in varen prehod na kopno pomembna kazalnika vodne kompetence varnega plavalca.

Pomembna samozaščita varnega plavalca sta tudi potop in nato plavanje pod gladino. Ta spretnost sicer združuje navpični potop, izenačevanje pritiska v ušesih in plavanje pod gladino, omogoča pa tudi odkrivanje podvodnega sveta, kar učence še posebej vznemiri in jih motivira. Pri usvajanju te spretnosti učenci spoznajo nevarnosti zadrževanja diha in potapljanja ter način, kako se s to dejavnostjo varno ukvarjati.

V začetnem programu mora učenec usvojiti spretnost plavanja v prsnem in hrbtnem položaju. Načinov plavanja (različnih kombinacij položajev telesa, udarcev, zaveslajev in gibanj glave) je zelo veliko. Predstavljamo širino učiteljevega izbora načina plavanja za plavalnega začetnika.

Tudi v vodi se moramo orientirati, saj se med plavanjem, spremembami smeri plavanja, počivanjem, potapljanjem, pa tudi med igrivo izvedbo prevalov obračamo. Spretnost orientiranja vključuje obračanje iz prsnega v hrbtni položaj in obratno ter spremembo smeri v levo ali desno med plavanjem v prsnem ali hrbtnem položaju.

Na vodni gladini se lahko obdržimo v obliki lebdenja ali plavanja na mestu v pokončnem oziroma v ležečem položaju. V prispevku boste spoznali tudi, kako prav nam pride naše fizikalno znanje pri razumevanju plovnosti!