V določenih okoliščinah je tudi izhod iz vode lahko težava, ki privede do poškodb ali celo utopitve. To velja predvsem za naravna kopališča in plavališča, torej odprte vode, kjer se pogoji, povezani z vremenom, valovanjem, plimovanjem in tokovi, lahko hitro spreminjajo. Zato sta prepoznavanje primernega izhoda iz vode in varen prehod na kopno pomembna kazalnika vodne kompetence varnega plavalca.
Izr. prof. Jernej Kapus
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
UVOD
Učenec mora usvojiti spretnost varnega vstopa v vodo, pa tudi izhoda iz nje. V določenih pogojih je namreč tudi dobremu plavalcu težko poiskati ustrezen izhod iz vode in varno preiti na kopno. Nemoč varno zapustiti vodo je, ob nezmožnosti obdržanja na gladini in plavanja, verjetno glavni razlog za utopitve. To je sicer le domneva, saj utopitve v naravnem okolju običajno nimajo očividcev. Analiza poročil več kot 3000 utopitev je pokazala, da so najpogostejši zunanji spremljevalci utopitev: mraz, močno gibanje vode in izčrpanost, ujetost utapljajočega v ovire in njegova nezmožnost, da se obdrži za trdno oporo na kopnem.1 Zanimivo je, da je zadnji razlog še bolj izrazit, če je utapljajoči oblečen (kar je skoraj vedno pri nepričakovanih padcih v vodo) ali nosi rešilni jopič. Rešilni jopič predstavlja utapljajočemu sicer ploven, vendar neroden oklep, ki ga v valoviti in razburkani vodi ovira pri postavljanju na noge ali držanju za oporo na kopnem. Zato se pojavlja vprašanje, ali je smiselno pred izhodom iz vode sleči rešilni jopič in se tako bolj okretno ter hitreje rešiti na kopno.2 Glede na napisano je razumljivo, da je prepoznavanje primernega izhoda iz vode in varen prehod na kopno pomembna spretnost vodne kompetence varnega plavalca.
ISKANJE VARNEGA IZHODA IZ BAZENA
Iz bazena običajno vodijo različne stopnice. Bazen pa lahko zapustimo tudi z dvigom čez prelivni ali višji rob. Ker so pogoji stabilni in umirjeni, z iskanjem ustreznega izhoda in z dvigom iz vode običajno nimamo težav.
ISKANJE VARNEGA IZHODA IZ MORJA
Na odprtih vodah so kopališča oziroma plavališča zelo različna, enako tudi vhodi in izhodi iz vode. Lahko gre za plitvine, ki omogočajo enostaven izhod, ali pa za strmejšo obalo s čermi, ki zahtevajo oporo tudi z rokami. Ob pomolih so včasih tudi stopnice. Pri teh izhodih moramo biti že v mirnejših pogojih bolj previdni kot pri bazenu. Enostavni izhodi iz morja so namreč lahko spolzki ali pa zelo hrapavi. Na večje tveganje pri izhodu iz morja vplivajo valovitost gladine, različno močni tokovi in vremenski pogoji. Če smo v morju v slabših pogojih, moramo z opazovanjem prepoznati, kje so stopnice ali del obale, ki je položnejši, v zavetrju in manj na udaru valov. To je običajno za pomolom ali rtom ali večjo skalo. Skušamo plavati do tja, se mu približati v hrbtnem položaju z nogami naprej in čim prej stopiti na noge ter zapustiti vodo. Pri tem opazujemo valovanje in skušamo prepoznati zatišje med valovi. Valovi prihajajo namreč v nizih. Ko so različna valovanja usklajena, so valovi največji in je naš izhod bistveno težji kot takrat, ko se niz konča (in usklajenosti med valovanji ni več) ter se gladina za trenutek umiri.4 Zatišje izkoristimo za lažji in bolj varen izhod iz vode. Zelo dobrodošlo je, če smo pri tem obuti, da si ne poškodujemo stopal.
Upoštevati moramo tudi morske tokove. Pri plavanju v toku je pomembno, da se z njim ne borimo, temveč ga izkoristimo. Skušajmo plavati s tokom vzporedno z obalo (in ne proti obali), dokler se varno ne umaknemo iz toka ali pa nas sam tok odloži na obalo. Če ne moremo odplavati iz toka, plavajmo v hrbtnem položaju in počakajmo na pomoč. Skušajmo ostati v globljih vodah, da nas ne potisne na plitve skale ali grebene.4,5
Slika 1
Fotografiji mirnega in razburkanega morja, posneti z istega mesta. Pogoji slednjega so zelo zahtevni in ovirajo varen izhod (avtorja Jernej Kapus in Darja Ažman)
ISKANJE VARNEGA IZHODA IZ REKE
Po padcu v reko, posebej če je deroča, se po njej spuščamo tako, da plavamo v hrbtnem položaju, z nogami naprej v smeri vodnega toka. S soročnimi zaveslaji skušamo ohranjati želeno smer plavanja. Noge imamo tik pod gladino. Ta položaj nam omogoča lažje dihanje in pregled nad smerjo. Udarce v ovire prestrežemo s stopali, ki so najmanj občutljiva. Ko voda to dopušča (mirnejši del reke), skušamo čimprej preiti v učinkovitejše plavanje v prsnem položaju (kravl ali prsno) proti bregu, ki omogoča izstop (notranji del zavoja).6
KAKO UČITELJ POUČUJE SPRETNOST VARNEGA IZHODA IZ VODE
Ob prihodu na bazensko ali naravno kopališče ali na plavališče mora učitelj seznaniti učenca z oznakami in ga naučiti poiskati varne izhode iz vode. Najprej to naredi skupaj z njim, kasneje pa učenec to poišče še samostojno.
Učenec vadi izhode iz bazena s pomočjo stopnic, z dvigom čez prelivni rob in na koncu še z dvigom čez višji rob (Slika 2). Če bazen to omogoča, naj učenec vadi izhode tudi iz valovite vode.
Slika 2
Izhod iz bazena z dvigom čez višji rob (foto Valentina Vučenović)
Učenec vadi izhode iz morja:
- iz plitve vode,
- iz globoke vode,
- po stopnicah, ki so spolzke.
Izhode vadi tudi, ko je utrujen (npr. po daljšem plavanju) ali oblečen ali opremljen z rešilnim jopičem ali obtežen z dodatnimi bremeni. Dober način vadbe so bazeni v vodnih parkih (Slika 3), saj učenec med igro spontano išče najboljšo možnost izhoda.
Slika 3
Bazeni v vodnih parkih omogočajo nadzorovano vadbo izhoda iz vode v oteženih okoliščinah
Ko učenec v spretnostih izhoda iz vode že dovolj napreduje, mu lahko učitelj omogoči vadbo tudi v zahtevnejših okoliščinah, kot so valovi in tokovi. Pri tem mora poskrbeti, da so pogoji za učenca še vedno varni in nadzorovani.
VIRI
1Connolly, J. (2014). Drowning: The exit problem. International Journal of Aquatic Research and Education, 8(1), 73‒97.
2Moran, K. (2014). Getting out of the water – how hard can that be? International Journal of Aquatic Research and Education, 8(4), 321−333.
3Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2).
4Priročnik za učitelje surfanja 1. Surf zveza Slovenije. (2024). https://www.surfzveza.si/wp-content/uploads/SZS-priro%C4%8Dnik-za-US1.pdf
5Osnovni nasveti za plavanje v morju. (2024). https://www.yachting.com/sl-si/news/essential-tips-for-swimming-in-the-sea
6Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., Vlahovič, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I. in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode. Aktivna varnost in prva pomoč. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.