X
Po intenzivnem treningu komaj vstaneš iz postelje in te že ob hoji vse boli? Čestitke, dobil si musklfiber! A je to res znak dobrega treninga ali morda nekaj, čemur bi se morali izogibati? Musklfiber, kot pogosto rečemo zakasnjeni mišični bolečini, nastane predvsem kot posledica neprilagojene ali pretežke vadbe. Čeprav ga mnogi povezujejo z učinkovitostjo treninga, je v resnici lahko ovira – zlasti pri začetnikih, ki jih bolečina odvrne od nadaljnjega rednega gibanja.
Zakaj je musklfiber dober znak – ali pa tudi ne?
Športni pripomočki so standardizirani in jih uporabljamo za različne športne dejavnosti. Marsikakšen pripomoček za igro pa lahko naredimo sami. Posebej zanimivi so tisti, kjer je pri izdelavi potrebna določena stopnja tveganja. S tem navajamo otroke na nujno pazljivost in odgovornost.
Izmikajoči stožci, ki jih naredijo otroci sami
Otroci, starejši od štirih let, se v Fredovem programu učenja plavanja prvič vključijo v plavalno vadbo brez prisotnosti staršev. Vadba je še vedno igriva, vendar bolj strukturirana, osredotoča se na tehniko plavanja in varnost. Končni cilj je, da otrok samostojno in pravilno koordinirano plava brez pripomočkov.
Samostojni malčki – plavalci
Plavanje malčkov razdelimo v tri starostne skupine, pristop s Fredovimi plavalnimi obroči pa zagotavlja primerno hitrost napredovanja. V prispevku predstavljamo značilnosti različnih Fredovih plavalnih obročev in vadbo prvih dveh starostnih skupin, to je vadbo malčkov v vodi s starši.
Mali plavalci, velike dogodivščine!
Dunajski (hitri) valček je standardni ples, ki ga plešemo v tričetrtinskem ritmu in v dokaj hitrem tempu. Za razvoj ritmičnosti je pomembno, da poleg večine plesov, ki so v štiričetrtinskem ritmu, učenci usvojijo tudi ples v tričetrtinskem ritmu, ki je ljudem nekoliko nenaraven in se ga moramo naučiti. V prispevku predstavljamo značilnosti plesa in podajamo napotke za uspešno poučevanje.
Značilnosti in potek poučevanja dunajskega ali hitrega valčka
V prispevku Značilnosti in potek poučevanja počasnega in hitrega fokstrota smo predstavili njune glavne značilnosti in osnovne plesne figure, v pričujočem prispevku pa želimo podati še dodatne specialno-didaktične napotke za učiteljevo uspešno poučevanje obeh plesov.
Napotki za poučevanje počasnega fokstrota in quickstepa
Počasni (koračni) in hitri fokstrot (quickstep) sta podobna plesa, saj ju plešemo v enakem ritmu, a v različnem tempu. V šoli ju učitelji poučujejo med prvimi družabnimi plesi. V prispevku predstavljamo značilnosti in potek poučevanja obeh plesov, v naslednjem nasvetu pa bomo predstavili še specialno-didaktične napotke za uspešno poučevanje.
Značilnosti in potek poučevanja počasnega in hitrega fokstrota
V zadnjih desetletjih raziskovalci potrjujejo, da lahko z vadbo plesa učinkovito izboljšujemo telesno zmogljivost. Redna vadba različnih plesnih zvrsti ne vpliva le na estetski izraz, temveč ima pomembne pozitivne učinke na vse ključne sestavine telesne zmogljivosti – srčno-dihalno vzdržljivost, mišično moč, koordinacijo, ravnotežje, gibljivost in telesno sestavo.
Ponovno predstavljamo ples kot celostno vadbo za izboljšanje telesne zmogljivosti
V članku Plese lahko razvrščamo v različne skupine, najbolj preprosta pa je razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja smo predstavili eno od razvrstitev plesov, v tem prispevku pa prikazujemo še druge razvrstitve glede na naravo plesnih zvrsti, kulturno-zgodovinski izvor, izobraževalno obliko in funkcijo.
Še drugi načini razvrščanja plesov v različne skupine
Spanje je pomemben del otrokovega 24-urnega gibalnega vedenja. V prispevku navajamo ameriška priporočila glede trajanja spanja otrok do 12. leta starosti in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede spalnih navad ter praktičen primer spalne rutine za predšolske otroke.
Kako umiriti najmlajše pred spanjem
Stran 1 od 31 PrvaPrejšnja [1]2345 Zadnja

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.