Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Cicido pripravila zanimive gibalne izzive za razvoj gibalnih sposobnosti in oblikovanje osnovnih gibalnih vzorcev najmlajših, pri tem pa je uporabila kar zvitke toaletnega papirja. S temi gibalnimi izzivi učinkovito razvijamo skladnost gibanja, ravnotežje, s preskoki hitro (odrivno) moč nog, s hojo po vseh štirih pa tudi moč rok.

Še posebej pomembno je, da so v otroštvu in mladostništvu koordinacijsko zahtevnejše vadbe deležni otroci s posebnimi potrebami. Za njih veljajo vsi splošni napotki za razvoj koordinacije gibanja, posebej pa moramo biti pozorni na nekatere posebnosti, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Ob vikendih in med počitnicami, ko otroci niso deležni organizirane športne vadbe, je pomembno, da gibalne sposobnosti razvijajo doma ob vzpodbudi staršev in drugih članov družine, pa tudi s samostojno gibalno dejavnost, najbolje v družbi vrstnikov. Vadba naj poteka predvsem na prostem.

Otroci z gibanjem usvojijo temeljne gibalne vzorce, nato pa se z različnimi gibalnimi izkušnjami učijo novih, zapletenejših spretnosti. Če deklice in dečki nimajo enakih priložnosti za gibanje, se lahko pri hitrosti in kakovosti usvajanja gibalnih vzorcev pojavijo razlike med spoloma.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Ciciban pripravila zanimive gibalne izzive za razvoj koordinacije gibanja. Koordinacija ali usklajeno gibanje je namreč ena temeljnih gibalnih sposobnosti, ki jo najbolj učinkovito razvijamo v zgodnjem otroštvu. Mnogi jo poimenujejo kar gibalna inteligentnost.

Otroci med telesno dejavnostjo usvajajo različne gibalne vzorce, v zgodnjem otroštvu z igro, v poznem otroštvu pa jih nadgradijo s sistematično vadbo zahtevnejših gibanj. Izpostavljenost različnim gibalnim izzivom bo spodbudila razvoj koordinacije, sposobnosti usklajenega in lahkotnega gibanja v različnih pogojih. Ker je zgodnje otroštvo najpomembnejše za razvoj koordinacije gibanja, potrebujejo čim več priložnosti za pridobivanje različnih gibalnih izkušenj.

Pogosta vprašanja, ki nam jih postavljajo učitelji športne vzgoje, vzgojitelji predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, ravnatelji in izvajalci plavalnih tečajev, so povezana s strokovnim kadrom, ki poučuje plavanje v vzgojno-izobraževalnem sistemu. V prispevku pojasnjujemo, kdo lahko poučuje plavanje in svetujemo šolam, kako naj si zagotovijo dovolj strokovnega kadra za poučevanje te življenjsko pomembne veščine.

Kolikokrat ste si že zapisali novoletne zaobljube in se potem trudili, da čim prej pozabite nanje? Vam je zmanjkalo volje, motivacije in ste zato ob prvi priložnosti obupano zabrisali puško v koruzo? Ne storite te napake tudi letos. Z dobrim načrtovanjem, vztrajnostjo in malce sreče lahko namreč dosežete vse. Kar pa je volja pri tem najbolj pomembna, vam razkrijemo nekaj preprostih pravil, kako jo boste obdržali skozi vse leto.

V slovenskem športu delujejo strokovno izobraženi in strokovno usposobljeni kadri. Med njimi obstajajo precejšnje razlike v dolžini trajanja njihovega učnega programa, njegovem obseg in zaključku, kakor tudi vstopnih pogojih za pristop v program. V praksi in pa ponekod tudi na konceptualni ravni se včasih žal skuša enačiti kompetentnost izobraženega in usposobljenega kadra, zato predstavljamo nekatere bistvene razlike med njima.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je obiskala gasilce in za revijo Cicido pripravila prispevek o plezanju. Plezanje je ena od pomembnih veščin gasilcev, za otroke pa predstavlja gibanje, s katerim razvijajo moč rok, ramenskega obroča in trupa, skladnost gibanja in ravnotežje.