20jun.
Impro igre kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli ‒ igre, ki premikajo telo in srce
V svetu igre se skrivajo čudeži povezovanja, izražanja in skupinske dinamike. Ko otroci skačejo, se smejijo, si podajajo namišljene žoge ali skupaj ustvarjajo zvočne valove, se ne učijo le gibanja – učijo se tudi poslušanja, sodelovanja, čustvenega izražanja in zaupanja. V prispevku predstavljamo zbirko igrivih dejavnosti, ki s pomočjo gibanja, glasu in domišljije spodbujajo razvoj socialnih veščin. Glede na namen smo igre združili v gibalne, glasne in poskočne.
dr. Jernej Kapus
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, impro skupina Ej mopped!
KAJ POTREBUJEMO ZA IMPRO IGRE SOCIALNIH SPRETNOSTI
Prednost impro iger socialnih spretnosti je v njihovi preprostosti – ne zahtevajo posebnih pripomočkov ali opreme. Potrebujemo le varen, sproščen in spodbuden prostor, kjer se lahko skupina poveže, izrazi svojo ustvarjalnost in razvija medosebne veščine1-2.
PREDSTAVITEV GIBALNIH, GLASNIH IN POSKOČNIH IGER
Ko skupina premaga začetno zadržanost in se med člani vzpostavi neka povezanost, lahko nadaljujemo z impro igrami, pri katerih razvijamo kreativno ustvarjanje s telesom in besedno izražanje. V prispevku bomo predstavili gibalne, glasne in poskočne igre1-5.
Gibalne igre
|
Ime igre |
Opis |
Namen/cilj |
1. |
Potovanje giba v krogu |
Igralec »poda« gib sosedu, ki ga čim bolj natančno posnema in »poda« naprej. Kasneje se dodaja poudarjanje malenkosti. |
Razvoj opazovanja, natančnosti, osredotočenosti na skupinsko povezanost. |
2. |
Povezovanje gibov |
Igralec začne z gibom, ki ga sosed nadaljuje. Gibanje »potuje« v krogu, vsi sodelujejo hkrati. |
Poudarek na tekočem gibanju, ustvarjalnosti in sodelovanju. |
3. |
Podajanje spreminjajoče se žoge |
Igralci si »podajajo« navidezno žogo, ki se spreminja po velikosti in teži. Kasneje se gibljejo po prostoru in si žoge podajajo na znak. |
Spodbujanje domiselnosti, razvoj koordinacije in odzivnosti. |
4. |
Podajanje navideznega predmeta |
Igralci si v parih »podajajo« namišljene predmete različnih oblik in lastnosti. |
Razvoj ustvarjalnosti, spodbujanje domišljije in sodelovanja. |
5. |
Čustveni karakterji |
V parih igralci izražajo čustva z obrazom. Nato iščejo partnerja, pri katerem so to čustvo prepoznali. |
Razvoj opazovanja, čustvene inteligence in izražanja. |
6. |
Ogledalo |
V parih eden oponaša drugega kot ogledalo. Kasneje igro nadgradimo z različico »pohabljeno ogledalo«. |
Razvoj pozornosti opazovanja, zrcaljenja in zaznave podrobnosti. |
7. |
Hoja po medu |
Igralci hodijo po prostoru, kot da hodijo po različnih snoveh (med, cement …). |
Razvoj domišljije, prilagojenega gibanja in senzorične predstave. |
Glasne igre
|
Ime igre |
Opis |
Namen/cilj |
1. |
Ples zamrznitve |
Igralci plešejo po prostoru ob glasbi. Ko glasba utihne, se morajo takoj ustaviti in zamrzniti v izbrani pozi. |
Razvijanje odzivnosti, poslušanja in telesne kontrole. |
2. |
Vik in krik |
Igralci stojijo v krogu. Eden zakriči in steče do drugega igralca, ki mora takoj zakričati nazaj. Če zamudi, zamenjata mesti in se igra nadaljuje. |
Povečanje refleksov, hitrega odziva in sproščanja napetosti skozi igro. |
3. |
Gib po glasbi |
Glasba se spreminja v tempu in intenzivnosti, igralci pa s telesom izražajo ritem in razpoloženje glasbe. |
Razvijanje ritma, telesnega izražanja in poslušanja. |
4. |
Gibalna veriga |
Igralec pokaže gib, naslednji ponovi in doda svojega, tretji ponovi oba in doda novega itd. Veriga se daljša, dokler se ne podre. |
Razvijanje pomnjenja, ustvarjalnosti in timskega duha. |
5. |
Ogledalo |
Igralci delajo v parih. Eden vodi gibanje, drugi ga kot ogledalo zrcali. Kasneje zamenjata vlogi ali se premikata hkrati brez vodje. |
Razvijanje koncentracije, opazovanja in sodelovanja. |
6. |
Štafetna pantomima |
Skupina se razdeli v dve ekipi. Prvi član prejme besedo, jo pokaže z gibi, naslednji ponovi, kar je videl, in tako naprej. Zadnji ugiba besedo. |
Razvoj neverbalne komunikacije, pomnjenja in skupinske dinamike. |
7. |
Gib kot beseda |
Vsak igralec se predstavi z enim gibom, ki ga nato vsi ponovijo. Igralci si nato zapomnijo vse gibe in jih izvajajo v zaporedju. |
Razvijanje pomnjenja, telesnega izražanja in sodelovanja. |
Slika 1
Pri igri Obiranje jabolk stopnjujemo hitrost gibanja in glasnost

Poskočne igre
|
Ime igre |
Opis |
Namen/cilj |
1. |
VUŠ |
Igralci si v krogu »podajajo« signal »VUŠ« z gibom in besedo. Vključujejo lahko tudi posebne signale: RAMPA (preskok), TUNEL (trije tvorijo tunel), BEŽIMO (menjava mest v krogu). |
Razvoj osredotočenosti, odzivnosti, gibanja in spodbujanje skupinske dinamike. |
2. |
Podajanje tleskov ali gibov z zvokom |
Igralci si hitro »podajajo« tleske ali druge gibe z zvokom. Vsak gib se mora vsaj trikrat ponoviti, preden se spremeni. |
Razvoj ritma, pozornosti in usklajenosti v skupini. |
3. |
Podajanje ploskov s štetjem od 1 do 10 in nazaj |
Igralci stojijo v krogu in si čim hitreje s štetjem od ena do deset in nazaj »podajajo« ploske. Igro se lahko otežuje, tako da se na pet in deset izgovori svoje ime. V nadaljevanju igre lahko mentor doda še naslednja pravila: na tri se izgovori kraj, na sedem zelenjavo in na štiri ter šest ime igralca, ki se mu »poda« plosk. |
Razvoj spomina, koncentracije in refleksov. |
4. |
Zip, zap, boing |
Igralci si v krogu »podajajo« ploske z vzkliki: »Zip!«, »Zap!«, »Boing!«. Če igralec ploskne proti sosedu na desni ali levi strani, reče »Zip!«. Če ploskne proti drugemu igralcu, ki ni njegov sosed, reče »Zap!«. Sprejemalec lahko plosk poljubno »odda« naprej ali pa ga z glasnim »Boing!« zavrne. Pri tem z rokama in s telesom ponazori odbijač. V tem primeru mora pošiljatelj ploska poskusiti še enkrat pri istem igralcu ali pa ga poslati drugemu. Igra se lahko nadgradi z gibi, pogledi ali poteka brez besed. |
Razvoj refleksov, nebesedne komunikacije in ritma. |
5. |
Zip, zap, zop |
Igralci si hitro »podajajo« vzklike: »Zip!«, »Zap!«, »Zop!«. Kasneje preidejo na druge besede z enakimi končnicami (-ip, -ap, -op). |
Razvoj ritma in hitre odzivnosti. |
6. |
Kvik, kvik |
Igralci si v krogu »podajajo« slike z gibi in zvoki (npr. zajček, ženska, morski pes, pištola). Začnejo z eno sliko, nato postopoma dodajajo še druge. |
Razvoj pozornosti, koordinacije in spodbujanje humorja. |
7. |
Jajce – kura – dinozaver – človek |
Igralci se sprehajajo prosto po prostoru in oponašajo JAJCA. Pri tem se srečujejo in v parih tekmujejo v igrici Kamen, škarje in papir. Zmagovalci dvoboja začnejo oponašati KURE, ki nato tekmujejo med seboj naprej. Zmagovalci se dvignejo v višjo stopnjo in oponašajo DINOZAVRE. Poraženci pa se vrnejo v stopnjo nižje, torej v JAJCA. DINOZAVRI tekmujejo naprej le med seboj. Zmagovalci dvoboja med DINOZAVRI postanejo LJUDJE in lahko zapustijo borbo. Poraženci pa se vrnejo v stopnjo nižje. Igra je končana, ko vsi postanejo ljudje, razen treh, ki ostanejo JAJCE, KURA in DINOZAVER. |
Spodbujanje telesne in glasovne improvizacije in ustvarjanje zabavnih situacij. |
SKLEP
Zaradi večjega poudarka na gibanju, ustvarjanju s telesom in vključevanju glasu so te igre morda za igralce nekoliko zahtevnejše od iger, predstavljenih v prispevku Impro igre kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli − igre za prebijanje ledu. Še vedno pa so take, da posameznika ne izpostavljajo in ustvarjajo zabavne okoliščine.
Opomba: avtor slike v prispevku je Uroš Bizilj
Viri:
1Strelec, I. (2014). Improvizacija kot medij doseganja socialnointegracijskih ciljev socialne krepitve ranljivih skupin [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta].
2Strelec, I., Kapus, J. in Šoukal, S. (2015). Oblikovanje skupine z impro igrami socialnih spretnosti. Šport, 63 (1/2), 33−41.
3Improv Encyclopedia. http://improvencyclopedia.org/
4Dimec Bogdanovski, M. in Cerar, A. (2008). Impro discipline z ogrevalnimi igricami. Delovni snopič. KUD France Prešeren, Ljubljana.
5Ogrin, A., Dimec, M. in Lapajne, T. (2003). Impro delavnica. KUD France Prešeren, Ljubljana.