Plesni športni dan za starejše učence in srednješolce

prof. dr. Petra Zaletel in prof. dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Uvod

V mladostništvu pogosto prihaja do upada telesne dejavnosti, saj se številni mladostniki ne prepoznajo v tradicionalnih športnih dejavnostih ali tekmovalnih športih. Zato je pomembno, da šola ponuja raznolike vsebine in oblike gibanja, ki so mladim kulturno bližje ter spodbujajo notranjo motivacijo za telesno dejavnost.

Ples predstavlja učinkovito obliko telesne dejavnosti za starejše učence in srednješolce, saj združuje gibanje, glasbo, ustvarjalnost in socialno interakcijo. Plesne dejavnosti pozitivno vplivajo na razvoj koordinacije, ravnotežja in splošne gibalne učinkovitosti, hkrati pa povečujejo raven telesne dejavnosti in omogočajo uživanje v gibanju¹. Poleg telesnih koristi ima ples tudi pomembne psihološke in socialne učinke. Redna udeležba v plesnih dejavnostih je povezana z izboljšanim razpoloženjem, večjo samozavestjo in zmanjšanjem čustvene stiske pri mladostnikih². Študije prav tako poudarjajo, da ples spodbuja socialno povezanost, sodelovanje in občutek pripadnosti skupini³.

Posebej pomembno je, da ples pogosto predstavlja obliko telesne dejavnosti, ki je mladostnikom zanimiva in kulturno blizu. Raziskovalci dokazujejo, da lahko plesne dejavnosti pomembno prispevajo k skupni količini zmerne do intenzivne telesne dejavnosti mladih – v nekaterih primerih tudi skoraj tretjino njihove tedenske telesne dejavnosti⁴.

Motivacijski potencial plesa je še večji, ko učitelj vključi v pouk plesne zvrsti, ki so del sodobne mladinske kulture, kot so hip-hop in drugi ulični plesi, breakdance, komercialni ples, salsa ali bachata. Takšne oblike gibanja omogočajo mladostnikom izražanje identitete in povezovanje z vrstniki ter razvijajo ustvarjalnost, kar lahko pomembno prispeva k pozitivnemu odnosu do gibanja.

Obvezni del osnovnošolskega programa so, poleg kulturnih, naravoslovnih in tehniških dni, tudi športni dnevi. V vsakem razredu zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole imajo učenci vsako leto pet športnih dni, trajali pa naj bi pet šolskih ur. Opredeljuje jih Koncept dni dejavnosti s smernicami za njihovo izvedbo⁵. V gimnazijskih programih so športni dnevi del obveznih izbirnih vsebin (sklop, obvezen za vse dijake – 35 ur v celotnem šolskem obdobju); druge ure za športne dni lahko šola vzame iz sklopa izbirnih vsebin – dijakova prosta izbira⁶. V drugih srednješolskih programih sodijo športni dnevi v sklop interesnih dejavnosti, obveznih za vse dijake (temu delu programa je namenjeno različno število ur glede na program)⁶. Učitelji in šole imajo precejšnjo avtonomijo, kako bodo športne dneve izpeljali, vsebino ter organizacijo pa določijo v letnem delovnem načrtu šole⁶.

Pri pripravi in izvedbi vseh dni dejavnosti naj bi bil poudarek na medpredmetnem povezovanju, medsebojnem sodelovanju ter vključenosti učencev in dijakov v vse faze izvedbe športnih dni⁶. Pomembno je, da so na športnem dnevu dejavni vsi učenci oz. dijaki in da jim športni dan pomeni prijetno ter ustvarjalno doživetje, pridobljene izkušnje pa lahko prenašajo v vsakdanje življenje⁶.

Predlagamo, da šole v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in v srednji šoli ponudijo plesni športni dan, ki je lahko povezan tudi s pripravo učencev na valeto oziroma dijakov na maturantski ples. Plesni športni dan naj presega tradicionalno razumevanje športa kot tekmovanja in telesnega napora. Ples namreč združuje telesno dejavnost, čustveno izražanje, socialno vključevanje, igrivost in ustvarjalnost, kar ga uvršča med posebej učinkovite dejavnosti za celostno dobrobit otrok in mladostnikov^7,8. Hkrati lahko učitelji njegove cilje in vsebine medpredmetno povežejo v osnovni šoli z glasbeno umetnostjo, v srednji šoli pa z glasbo.

Organizacija in izvedbeni okvir

Podobno kot predlagamo v prispevku Plesni športni dan kot priložnost za celostni gibalni in ustvarjalni razvoj mlajših učencev, je tudi za mladostnike smiselno organizirati plesni športni dan v obliki delavnic po postajah, kjer se skupine starejših učencev oziroma dijakov izmenjujejo med različnimi plesnimi zvrstmi. Takšna organizacija omogoča raznolikost vsebin, visoko stopnjo dejavnosti in večjo motivacijo mladostnikov.

Program naj traja 5 šolskih ur in vključuje:

• skupno uvodno ogrevanje,
• 3–4 plesne delavnice,
• zaključni skupni ples ali kratko predstavitev,
• sproščanje in refleksijo.

Dejavnosti se lahko izvajajo v telovadnici, plesni dvorani ali večnamenskih učilnicah. Pri izvedbi lahko sodelujejo učitelji športne vzgoje, zunanji plesni pedagogi in v srednji šoli dijaki z naprednejšim plesnim znanjem.

Cilji plesnega športnega dne

Učenci/dijaki:

• si oblikujejo pozitiven odnos do telesne dejavnosti,
• razvijajo ritem, koordinacijo in gibalno ustvarjalnost,
• krepijo samozavest z izražanjem skozi gib,
• izboljšujejo socialne odnose, sodelovanje in komunikacijo,
• spoznavajo sodobne plesne zvrsti, ki so mladim blizu.

Primer vsebine delavnic

• hip-hop/street dance – osnovno gibanje v ritmu – t. i. groove, izolacije in kratka koreografija,
• latino plesi (salsa ali bachata) – osnovni koraki in gibanje v paru,
• komercialni ples/pop koreografija – ples na popularno glasbo,
• prosti stil (freestyle) ali improvizacija – ustvarjanje lastnih plesnih kombinacij.

Ostale plesne zvrsti smo že opisali, zato tukaj pojasnjujemo pojem komercialni ples. To je sodobna plesna zvrst, ki se je razvila predvsem v povezavi z zabavno industrijo, kot so glasbeni videospoti, koncertne turneje, televizijske oddaje, reklame in odrski spektakli. Gre za ples, ki je namenjen širšemu občinstvu in je pogosto ustvarjen z namenom vizualne privlačnosti, zabave ter učinkovite odrske predstavitve. Zanj je značilno, da združuje elemente različnih plesnih stilov, kot so hip hop, jazz, ulični ples (street dance), funk, latino ali celo akrobatiko, pri čemer se koreografija prilagaja glasbi, vsebini nastopa in estetskemu učinku.

Posebnost komercialnega plesa je njegova prilagodljivost in odprtost do različnih vplivov. Koreografije so pogosto energične, dinamične in izrazite, plesalci pa poleg tehnične izvedbe poudarjajo tudi izraznost, karizmo in odrsko prezenco. Velik poudarek je na vizualnem učinku, sinhronosti skupine ter povezavi z glasbo in s celotno odrsko podobo. Komercialni ples se zato razlikuje od nekaterih tradicionalnih plesnih zvrsti, ki sledijo strožjim tehničnim pravilom ali zgodovinskim oblikam, saj je njegov glavni namen ustvariti privlačno in sodobno plesno interpretacijo, ki učinkovito komunicira z občinstvom in podpira umetniško ali medijsko sporočilo nastopa.

Predlagan potek športnega dne

1. skupno ogrevanje (10–15 min),
2. delavnice po postajah – 3–4 krogi (35–45 min),
3. zaključni nastop ali skupni ples (20–30 min),
4. sproščanje in refleksija.

Vsebinska zasnova za starejše učence in srednješolce

V obdobju mladostništva se izrazito razvijata telesna samopodoba in identiteta. V tem razvojnem obdobju se pogosto med mladimi pojavljajo negotovost, socialna primerjava in upad telesne dejavnosti⁹. Ples jim omogoča varno obliko izražanja, ki ni nujno tekmovalna, temveč spodbuja sodelovanje in pripadnost.

Cilji športnega dne so usmerjeni v: razumevanje pomena redne telesne dejavnosti in telesne zmogljivosti, krepitev pozitivne telesne samopodobe in obvladovanje stresa, kar podpira duševno zdravje, razvoj socialnih kompetenc, skupinske kohezije, ustvarjalnosti in samoiniciativnosti.

Številni raziskovalci potrjujejo, da plesne in gibalno-ustvarjalne dejavnosti pozitivno vplivajo na psihološko dobrobit mladostnikov¹⁰, zato je lahko plesni športni dan za starejše učence oziroma dijake pomembno sporočilo, kako lahko sami poskrbijo za dobro počutje in (samo)regulacijo.

Opis in utemeljitev dejavnosti

Uvodni del – aktivacija in pozitivna naravnanost. Dinamično ogrevanje ob glasbi povečuje srčni utrip, pripravlja telo na gibanje in ustvarja energično vzdušje. Pomembno je, da učenci oz. dijaki razumejo, da je namen športnega dne doživetje in sodelovanje.

Delavnice po plesnih zvrsteh omogočajo stik z različnimi plesnimi stili, kar povečuje občutek izbire in notranje motivacije. Raznolikost dejavnosti dokazano povečuje vključenost in zmanjšuje odpor do gibanja. Učitelj naj izbere na eni strani bolj popularne plesne vsebine (hip hop in jazz), na drugi pa plese v paru, ki spodbujajo povezanost s plesnim partnerjem.

Skupinsko ustvarjanje koreografije je osrednji element športnega dne. Proces zahteva komunikacijo, sodelovanje in prilagajanje, kar krepi socialno povezanost in občutek skupinske učinkovitosti.

Sklepni del – predstavitev, priznanje in refleksija. Predstavitev koreografij omogoča pozitivno izkušnjo nastopanja, refleksija pa pomaga ozavestiti pridobljene izkušnje in občutke. Takšne izkušnje prispevajo k večjemu samospoštovanju¹¹.

Pri učencih predmetne stopnje in srednješolcih lahko plesni športni dan vključuje zahtevnejše plesne tehnike, poudarek na individualnem izrazu in socialni interakciji pa je večji, kot je pri mlajših učencih.

1. Jazz ples razvija koordinacijo, telesni nadzor in izraznost. Učenci oz. dijaki naj spoznajo ali utrjujejo osnovne elemente, kot so izolacije posameznih delov telesa, različne ravni in dinamike gibanja. Učenje krajše koreografije omogoča občutek napredka in povezanosti v skupini.

Cilji: Učenci/dijaki razvijajo koordinacijo, spoznavajo izolacije, ustvarjajo koreografije, razvijajo izraznost.

Vsebine:

• osnovne jazz tehnike (izolacije, linije telesa),
• kratka koreografija,
• različni načini in dinamike gibanja.

2. Hip hop je učencem oz. dijakom praviloma blizu, zato predstavlja močan motivacijski dejavnik. Skozi učenje osnovnega sproščenega gibanja, ritmičnih variacij in kratkih kombinacij učenci oz. dijaki razvijajo občutek za ritem ter ustvarjajo lastni plesni stil. Vključitev elementov improvizacije spodbuja samozavest in individualnost.

Cilji: Učenci/dijaki razvijajo ritmičnost, individualni stil in samozavest.

Vsebine:

• osnovni groove in bounce – mehko in sproščeno pozibavanje v kolenih, kolkih in gležnjih,
• osnovni koraki (npr. korak v stran in priključek ‒ različice, zibanja telesa),
• prosti slog – freestyle z izzivi v skupinah,
• kratka koreografija.

3. Družabni plesi krepijo socialne veščine in kulturo vedenja. Učenci oz. dijaki spoznajo osnovne korake izbranega plesa, menjajo partnerje in se učijo osnov plesnega bontona. Poleg gibalnih ciljev takšna dejavnost pomembno prispeva k razvijanju spoštljive komunikacije (primer ča-ča ples) in sodelovanja (primer tehnosving).

Cilji: Učenci/dijaki razvijajo socialno interakcijo in kulturo vedenja v paru ter spoštujejo plesni bonton.

Vsebine:

• osnovni koraki (npr. ča-ča, jive ali angleški valček),
• menjava partnerjev,
• plesni bonton,
• plesne igre.

4. Sklepni del za starejše učence oz. dijake ‒ program se sklene s skupno plesno predstavitvijo ‒ nastopom, ki poveže vse skupine in ustvari občutek skupnosti. Po tem učitelj (ali dijak, ki ima več plesnega znanja) izvede skupno sproščanje. V zaključenem krogu se učenci oz. dijaki  posedejo v krog in se pogovorijo o občutkih. Vsak mladostnik/dijak naj prisluhne drugim in ima tudi sam priložnost deliti svoja občutja in doživljanja. Učitelj naj jih spodbuja tudi h kritičnem reflektivnemu razmišljanju o plesnem bontonu.

Pedagoška in didaktična izhodišča

Učitelji naj pri načrtovanju in izpeljavi plesnega športnega dne upoštevajo naslednja priporočila:

• upoštevanje načela postopnosti, prilagajanje obremenitve in izbora vsebin razvojni stopnji in predznanju učencev oz. dijakov;
• učenci in dijaki se bodo počutili ugodno, če bo učno okolje varno in spodbudno;
• ključno vlogo ima dober prikaz, jasna struktura posameznih plesnih vsebin in pozitivna povratna informacija, ki krepi motivacijo;
• pomemben poudarek je na sodelovanju, ustvarjalnosti in doživljanju, ne na tekmovalnosti;
• s končno (samo)refleksijo dijaki ozaveščajo pomen plesnega gibanja in plesnega bontona zanje in za skupino.

Devetošolci in dijaki zaključnih letnikov se na plesnem športnem dnevu lahko tudi pripravljajo na prihajajoči ples na valeti oz. maturantski ples; v tem primeru naj učitelji na različnih postajah izvajajo družabne plese.

Opomba. Naslovna slika je izvzeta s spletne strani https://www.os-litija.si/plesni-sportni-dan-4/.

Literatura:

¹Akinci, Y. (2025). The effect of hip-hop dance training on motor competence, physical activity, and enjoyment in early adolescent girls. BMC Public Health, 25, 3556. https://doi.org/10.1186/s12889-025-24875-7
²Lin, C., Kaplan, S. G., Wilson, P. in Thompson, S. M. (2022). Dancing for enhancing mood: Benefits for adolescents on a pediatric behavioral health unit. American Journal of Recreation Therapy, 21(2). https://doi.org/10.5055/ajrt.2022.0258
³Must, A., Bandini, L. G., Curtin, C., Rancaño, K. M., Eliasziw, M., Tybor, D. J. in Stanish, H. (2022). A pilot dance intervention to encourage physical activity engagement for adolescent girls with intellectual disabilities. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(8), 4661. https://doi.org/10.3390/ijerph19084661.
⁴O’Neill, J. R., Pate, R. R. in Hooker, S. P. (2011). The contribution of dance to daily physical activity among adolescent girls. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 8, 87. https://doi.org/10.1186/1479-5868-8-87.
⁵Koncept dni dejavnosti (1998). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni-dokumenti/Dnevi_dejavnosti.pdf
⁶Kovač. M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
⁷Burkhardt, J. in Brennan, C. (2012). The effects of recreational dance interventions on the health and well-being of children and young people. Arts & Health, 4(2), 148–161. https://doi.org/10.1080/17533015.2012.665810
⁸Schwender, T. M., Spengler, S., Oedl, C. in Mess, F. (2018). Effects of dance interventions on aspects of the participants’ self: A systematic review. Frontiers in Psychology, 9, 1130. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.01130
⁹Twenge, J. M. (2017). iGen. Atria Books.
¹⁰Pinniger, R., Brown, R. F., Thorsteinsson, E. B. in McKinley, P. (2012). Argentine tango dance compared to mindfulness meditation and a waiting-list control: A randomized trial for treating depression. Complementary Therapies in Medicine, 20(6), 377–384. https://doi.org/10.1016/j.ctim.2012.07.007
¹¹Orth, U. in Robins, R. W. (2014). The development of self-esteem. Current Directions in Psychological Science, 23(5), 381–387. https://doi.org/10.1177/0963721414547414

Primere plesov najdete na Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/