V šolskem prostoru plesni športni dan predstavlja priložnost, da učitelji približajo gibanje učencem na drugačen, ustvarjalen in doživljajsko bogat način. S skrbno načrtovano organizacijo lahko tak dan povežejo z glasbeno umetnostjo in poudarijo pomen športne dejavnosti za umetniško izražanje in socialno učenje ter tako prispevajo k celostnemu razvoju mlajših otrok.
prof. dr. Petra Zaletel in prof. dr. Marjeta Kovač
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Uvod
Gibanje ima v otroštvu in mladostništvu ključno vlogo pri telesnem, duševnem in socialnem razvoju posameznika. Sodobne raziskave opozarjajo, da se raven vsakodnevne telesne dejavnosti otrok zmanjšuje, hkrati pa naraščajo težave, povezane s telesno nedejavnostjo, stresom, slabšo samopodobo in socialno odtujenostjo1. Šola ima pri tem izjemno vlogo, saj lahko s premišljenimi, vključujočimi in prijetnimi gibalnimi izkušnjami pomembno prispeva k oblikovanju pozitivnega odnosa do gibanja.
Obvezni del programa osnovne šole so, poleg kulturnih, naravoslovnih in tehniških dni, tudi športni dnevi. V vsakem razredu osnovne šole imajo učenci vsako leto pet športnih dni, trajali pa naj bi pet šolskih ur. Opredeljuje jih Koncept dni dejavnosti s smernicami za njihovo izvedbo2. Učitelji in šole imajo precejšnjo avtonomijo, kako bodo športne dneve izpeljali, vsebino ter organizacijo pa določijo v letnem delovnem načrtu šole3.
Pri pripravi in izvedbi vseh dni dejavnosti naj bi bil poudarek na medpredmetnem povezovanju, medsebojnem sodelovanju ter vključenosti učencev v vse faze izvedbe športnih dni3. Med specifičnimi cilji športnih dni sta tudi zadovoljevanje učenčevih potreb po gibalnem izražanju in ustvarjalnosti, sprostitvi in razvedrilu ter seznanjanje z različnimi športnimi dejavnostmi, s katerimi se lahko učenci ukvarjajo v prostem času2,3. Pomembno je, da so na športnem dnevu dejavni vsi učenci in da jim športni dan pomeni prijetno doživetje3.
Čeprav plesni športni dan ni posebej omenjen kot vsebina v Konceptu dni dejavnosti, ga šole lahko ponudijo v sklopu seznanjanje z drugimi, novimi dejavnostmi, ki jih ni mogoče izpeljati v eni šolski uri. Plesni športni dan lahko predstavlja inovativno obliko športnega dne, ki presega tradicionalno razumevanje športa kot tekmovanja in telesnega napora. Ples namreč združuje telesno dejavnost, čustveno izražanje, socialno vključevanje, igrivost in ustvarjalnost, kar ga uvršča med posebej učinkovite dejavnosti za celostno dobrobit otrok in mladostnikov4,5. Hkrati lahko učitelji njegove cilje in vsebine medpredmetno povežejo z glasbeno umetnostjo.
Organizacija in izvedbeni okvir
Plesni športni dan za mlajše učence je smiselno organizirati v obliki delavnic po postajah, najbolje v različnih prostorih – dvoranah, kjer se skupine učencev izmenjujejo med različnimi plesnimi vsebinami. Takšna organizacija omogoča raznolikost, visoko stopnjo dejavnosti in večjo motivacijo učencev. Program naj traja do pet šolskih ur in vključuje skupno uvodno ogrevanje, tri do štiri delavnice, zaključni skupni ples ali predstavitev – nastop ter kratko refleksijo.
Prostorsko je priporočljivo uporabiti telovadnico kot osrednji prostor, dodatne učilnice ali večnamenske prostore pa za posamezne plesne postaje. Pri izvedbi sodelujejo učitelji športne vzgoje, v nižjih razredih osnovne šole razredni učitelji, po možnosti pa tudi zunanji plesni pedagogi, ki lahko obogatijo program s svojim strokovnim znanjem.
Preglednica 1
Cilji, organizacijski okvir in predlagan potek plesnega športnega dne
| Cilji športnega dne |
Organizacijski okvir |
Predlagan potek športnega dne |
| Pridobivanje veselja do gibanja in plesnega izražanja |
Trajanje: 4–5 šolskih ur |
1. Skupno ogrevanje (10–15 min) |
| Razvijanje ritma, koordinacije in oblikovanje telesne drže |
Prostor: telovadnica + učilnice ali večnamenski prostori |
2. Delavnice po postajah (3–4 krogi po 35–45 min) |
| Krepitev socialnih veščin (sodelovanje, spoštovanje, komunikacija) |
Učna oblika: skupinska – delavnice po postajah (kroženje skupin) |
3. Zaključni nastop ali predstavitev (20–30 min) |
| Spoznavanje različnih plesnih zvrsti |
Izvajalci: učitelji športne vzgoje, razredni učitelji, zunanji plesni pedagog |
4. Refleksija in sproščanje |
| Razvijanje ustvarjalnosti in samozavesti |
|
|
Vsebinska zasnova za mlajše učence
V razvojnem obdobju mlajših učencev sta gibanje in igra temeljna načina učenja. Razvojni psihologi poudarjajo, da otroci v tem obdobju doživljajo svet predvsem skozi telesno izkušnjo, pri čemer gibanje pomembno vpliva na razvoj možganskih funkcij, pozornosti in čustvene regulacije6. Ples omogoča naravno povezavo med telesnim gibanjem, čustvi in domišljijo.
Raziskovalci s področja plesne pedagogike navajajo, da plesne dejavnosti pozitivno vplivajo na telesno zavedanje, koordinacijo in ravnotežje, hkrati pa zmanjšujejo napetost in spodbujajo pozitivno razpoloženje7. Posebna vrednost plesa je v tem, da ni usmerjen v rezultat, temveč v proces, kar je za mlajše otroke razvojno zelo primerno.
Cilji plesnega športnega dne so zasnovani skladno z razvojnimi potrebami otrok in sodobnimi priporočili za spodbujanje telesnega in duševnega zdravja: učenci se začnejo zavedati pomena redne telesne dejavnosti na prijeten in igriv način, razvijajo osnovne gibalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, orientacija v prostoru), krepijo pozitivno telesno samopodobo in samozavest, nadzorujejo čustveno izražanje in ga uravnavajo, razvijajo socialne spretnosti, sodelovanje in empatijo.
Otroci, ki doživljajo gibanje kot zabavno in varno dejavnost, razvijejo trajnejšo notranjo motivacijo za telesno dejavnost4, kar predstavlja pred učitelje pomembne izzive, kako jih spodbujati in podpirati pri usvajanju plesnih vsebin.
Opis in utemeljitev dejavnosti
Uvodni del plesnega športnega dne je namenjen ustvarjanju varnega in spodbudnega okolja. Otroci se zberejo v krogu, kar spodbuja občutek pripadnosti in enakovrednosti. Preproste gibalne igre ob glasbi omogočajo postopno vključevanje vseh otrok ne glede na njihove gibalne sposobnosti. Občutek psihološke varnosti je ključen za otrokovo pripravljenost na izražanje in sodelovanje. Pozitivno čustveno vzdušje pa povečuje učno učinkovitost in zmanjšuje stres5.
Osrednji del – plesne postaje kot celostna gibalna izkušnja – poteka v obliki plesnih postaj, ki temeljijo na načelih izkustvenega in sodelovalnega učenja. Otroci skozi gibanje raziskujejo različne načine izražanja in se učijo v interakciji z drugimi. Dejavnosti vključujejo plesne zgodbe, ritmične naloge, gibanje s pripomočki in sodelovalne plesne igre. Takšen pristop dokazano spodbuja socialno povezanost, saj se otroci učijo prilagajanja, opazovanja in skupinskega delovanja8. Hkrati plesne dejavnosti prispevajo k izboljšanju telesne pripravljenosti in koordinacije, ne da bi otroci to doživljali kot napor, temveč kot igro.
Sklepni del – umirjanje, zavedanje in refleksija – je namenjen umiritvi telesa in integraciji doživetega. Umirjeni gibi in pogovor omogočajo, da otroci ozavestijo svoje občutke in telesna doživetja. Raziskovalci poudarjajo, da že kratka refleksija po gibalni dejavnosti prispeva k boljšemu čustvenemu zavedanju in samoregulaciji.
Pri učencih prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja je tako v ospredju predvsem doživljanje gibanja, razvoj ritma in spodbujanje ustvarjalnosti. Program zato temelji na treh vsebinskih sklopih.
1. Otroški plesi omogočajo sproščeno uvajanje v plesno gibanje. Učenci skozi rajalne igre, preproste koreografije in ples s pripomočki razvijajo občutek za ritem, orientacijo v prostoru ter sposobnost sodelovanja v skupini. Učitelj naj da poseben poudarek igri, ponavljanju in pozitivni izkušnji gibanja.
Cilji: Učenci usvojijo osnovne ritmične vzorce, razvijajo orientacijo v prostoru in sodelovanje.
Vsebine:
2️. Ljudski plesi predstavljajo pomemben stik s kulturno dediščino. Učenci spoznavajo enostavne korake v krogu ali parih, ob tem pa razvijajo občutek pripadnosti skupnosti in si privzgajajo spoštovanje tradicije. Učitelj lahko vsebino smiselno poveže z drugimi predmetnimi področji, na primer z glasbeno umetnostjo ali spoznavanjem okolja.
Cilja: Učenci spoznavajo kulturno dediščino in se prilagajajo na skupinsko gibanje ter usklajeno delovanje.
Vsebine:
3️. Ustvarjanje v gibanju in ritmu – ustvarjalni ples spodbuja domišljijo in čustveno izražanje. Učenci raziskujejo različne načine gibanja ob ritmu, improvizirajo in v manjših skupinah ustvarjajo kratke plesne zgodbe. Takšna dejavnost krepi samozavest, divergentno mišljenje in sposobnost nebesedne komunikacije.
Cilja: Učenci razvijajo ustvarjalnost in izražajo čustva skozi gib.
Vsebine:
- gibanje na različne ritme (bobni, ploskanje),
- plesne improvizacije,
- koreografije in kratke plesne zgodbe,
- skupinske predstavitve.
4. Sklepni del za mlajše – program za mlajše se zaključi s skupnim plesom ali kratko predstavitvijo, kjer je poudarek na doživetju in sodelovanju, ne na popolnosti izvedbe.
Na koncu naj otroci izvedejo nekaj vaj sproščanja, nato pa v krogu ubesedijo svoje občutke o športnem dnevu (učenci prvega in drugega razreda naj športni dan opišejo z eno ali največ dvema besedama, npr. super; zabavno; brez veze; nikoli več ipd., starejši pa naj svoje mnenje tudi utemeljijo).
Opomba. Naslovna slika je izvzeta s spletne strani https://www.oslesce.si/2026/02/25/sportni-plesni-dan-prve-triade/.
Literatura:
1Twenge, J. M. in Campbell, W. K. (2018). Associations between screen time and lower psychological well-being among children and adolescents. Preventive Medicine Reports, 12, 271–283. https://doi.org/10.1016/j.pmedr.2018.10.003
2Koncept dni dejavnosti (1998). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni-dokumenti/Dnevi_dejavnosti.pdf
3Kovač. M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
4Burkhardt, J. in Brennan, C. (2012). The effects of recreational dance interventions on the health and well-being of children and young people. Arts & Health, 4(2), 148–161. https://doi.org/10.1080/17533015.2012.665810
5Schwender, T. M., Spengler, S., Oedl, C. in Mess, F. (2018). Effects of dance interventions on aspects of the participants’ self: A systematic review. Frontiers in Psychology, 9, 1130. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.01130
6Orth, U. in Robins, R. W. (2014). The development of self-esteem. Current Directions in Psychological Science, 23(5), 381–387. https://doi.org/10.1177/0963721414547414
7McCutchen, B. P. (2006). Teaching dance as art in education. Human Kinetics.
8Kirschner, S. in Tomasello, M. (2010). Joint music making promotes prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and Human Behavior, 31(5), 354–364. https://doi.org/10.1016/j.evolhumbehav.2010.04.004
9Twenge, J. M. (2017). iGen. Atria Books.
10Pinniger, R., Brown, R. F., Thorsteinsson, E. B. in McKinley, P. (2012). Argentine tango dance compared to mindfulness meditation and a waiting-list control: A randomized trial for treating depression. Complementary Therapies in Medicine, 20(6), 377–384. https://doi.org/10.1016/j.ctim.2012.07.007
Primere plesov najdete na Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/