Družabni plesi so predstavljali že v 16. stoletju moralno sprejemljiv način zbliževanja nasprotnih spolov in dotikanja. Današnjim otrokom in mladostnikom, ob veliki količini časa, preživetega pred zasloni, pa predstavljajo dotiki kar velik izziv. Zato so družabni plesi dobra izbira za njihovo socializacijo. Kot prvi družabni ples naj učitelj predstavi tehnosving in z njim navadi otroke na usklajeno gibanje v paru.
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Udejstvovanje v različnih umetniških dejavnostih pomembno vpliva na posameznikovo čustveno in socialno stanje, saj ponuja edinstvene priložnosti za izražanje čustev, občutkov in misli1. Ples kot oblika telesne dejavnosti in umetnosti presega zgolj izvajanje korakov, saj pogosto predstavlja sredstvo za izražanje notranjih občutkov in čustev skozi spontanost v gibanju ob glasbi2. Sodelovanje pri plesu omogoča posamezniku svobodno izražanje čustev, tudi tistih, ki jih je težko ubesediti. Občutek harmonije z gibi in zvoki spodbuja čustveno zavedanje, pomaga posameznikom pri boljšem razumevanju njihovih občutkov in odzivov. Plesne dejavnosti spodbujajo razvoj samoregulacije, saj se udeleženci naučijo nadzorovati svoja čustva med gibi in izražanjem, kar je lahko še posebej koristno v stresnih situacijah ali čustveno napetih trenutkih3. Teh pa pri mladostnikih ni ravno malo.
Ritmične dejavnosti izboljšujejo gibalne sposobnosti in pomembno prispevajo k socialnemu razvoju, saj otroci ob skupinskem gibanju doživljajo povezanost, hkrati pa razvijajo tudi socialne spretnosti, kot sta sodelovanje in empatija4. Obenem se ob ritmičnih dejavnostih krepi pozitivno razpoloženje otrok, saj se je plesna vadba izkazala za učinkovitejšo od drugih telesnih dejavnosti pri zmanjševanju stresa, anksioznosti in čustvene stiske5. Ples torej otrokom ne prinaša le veselja v trenutku, temveč tudi dolgoročnejšo čustveno blagostanje; glasba in ritem imata namreč pomirjujoč učinek, zmanjšujeta tesnobo in stres ter hkrati spodbujata dobro počutje6.
Pomemben vidik socialnega razvoja, ki ga spodbuja ples, je tudi občutek pripadnosti in sprejetosti. Skupinska glasba in ples ustvarjata vzdušje enotnosti; otroci doživljajo pozitivne občutke, da s svojim prispevkom soustvarjajo nekaj lepega v skupini. To krepi njihovo samozaupanje v socialnih situacijah5. Znanstveniki ugotavljajo, da lahko programi plesne vzgoje v vrtcih in šolah izboljšajo socialne kompetence otrok; tako je osemtedenski program plesnih dejavnosti pri predšolskih otrocih privedel do boljšega socialnega vedenja ter hkrati do upada njihove agresivnosti in plašnosti7. Otroci, ki so redno sodelovali v plesnih dejavnostih, so postali bolj družabni, lažje so navezovali stike in se samozavestneje vključevali v skupino.
Ključni vidik vpliva plesa na družbeni razvoj je njegova sposobnost spodbujanja nebesedne komunikacije. Ko posamezniki sodelujejo v plesnih dejavnostih, pogosto komunicirajo z gibanjem, govorico telesa in očesnim stikom. To pomaga krepiti vezi med posamezniki, ustvarja občutek enotnosti in medsebojnega razumevanja. Pri otrocih te dejavnosti podpirajo razvoj socialnih spretnosti, kot so menjavanje stikov z drugimi, deljenje pozornosti soplesalcu/soplesalki in skupini plešočih, prilagajanje ter odzivanje na čustvene znake drugih8.
Da bi otroci s plesnimi dejavnostmi usvojili različne socialne spretnosti, predlagamo, da učitelj sprva poučuje bolj enostavne družabne plese. Šele ko se otroci navadijo telesnega stika in bližine, lahko nadaljuje z bolj zahtevnimi plesi. Tudi za učitelja je to lažje, saj so mnogi precej nesamozavestni pri poučevanju in posledično kar izpustijo plesne vsebine.
Poleg poučevanja ritma in plesno-ritmičnih iger, ki naj jih otroci najprej usvojijo, predstavljajo otroški plesi prvi stik otrok z nadaljevalnimi oblikami parnih in skupinskih družabnih plesov9. Ko so se naučili enostavnih ritmov in plesnih korakov, ki izhajajo iz naravnih oblik hoje in teka v otroških plesih, učitelj doda kakšen obrat, otroci pa uskladijo svoje gibanje z gibanjem skupine in plesnih partnerjev. Usvojenost tega pomeni, da je nastopil čas za začetek poučevanja družabnih plesov.
Med prvimi, ki jih predlagamo za poučevanje, je ples v 4/4 ritmu, imenovan tehnosving. Pleše se v odprti drži: plesalec predroči roke z dlanmi, obrnjenimi navzgor, plesalka pa svoje dlani položi na njegove tako, da se njune dlani stikajo s konicami prstov; na ta način s svojim prijemom tvorita nekakšno »kljuko«. Sprva stojita na mestu razkoračno in obrnjena drug proti drugemu, se nagibata »drug na drugega«, pri tem pa ju prijem ohranja na razdalji podlakti tako, da ne spuščata svojih komolcev za telo. Nato se v enakem položaju »potisneta« narazen, tako da s prijemom zadržita težo drug drugega, da ne padeta vznak. Nekajkrat ponovita prenašanje teže drug na drugega in se tako približujeta (naslanjata skupaj) in oddaljujeta (potiskata narazen).
Slika 1
Družabni ples Tehnosving
Nato v tej drži plesalec in plesalka nadaljujeta z dodajanjem gibanja z nogami, in sicer na nagib skupaj naredita korak v stran (plesalka z desno, plesalec z levo nogo), prestopita na drugo nogo, nato pa se odrineta (potisneta z rokami nazaj) in pri tem naredita z začetno nogo korak nazaj in prestopita naprej (na drugo nogo). Tako ponavljata gibanje z nogami »v stran – v stran – nazaj – naprej«, vsakokrat z drugo nogo, pri čemer plesalka vedno začenja z desno, plesalec pa z levo. Hkrati s koraki pa se tudi približujeta in oddaljujeta s celim telesom, pri čemer morata biti zelo pozorna na usklajeno gibanje obeh teles. Seveda tudi z nebesedno komunikacijo in s pogledom uravnavata svoje gibanje, ga prilagajata svojemu soplesalcu/soplesalki in se na ta način »nevidno povezujeta«.
Plesni koraki tehnosvinga za plesalko in plesalca niso težki in si jih lahko ogledate na posnetku, prav tako tudi celoten ples v paru ob glasbi9. Pri poučevanju je najtežja ravno komunikacija med soplesalcema in njuna usklajenost, posebej še v šolskem prostoru, kjer imajo otroci pred puberteto in v pubertetnem obdobju težave z dotiki. Teh težav ne bo, če jih bo učitelj že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju navajal na sodelovanje, prijeme, spoštljivost do soplesalcev in če bodo učenci na posamezni učni uri plesali z več soplesalci.
Z vadbo se bo izboljševala njihova plesna tehnika, njihovo počutje pa bo vedno boljše, ko bodo postali tudi bolj pozorni na svojega soplesalca.
Opomba: avtorja obeh slik v prispevku sta Nikola Janušič in David Janušič
Viri:
1Farrington, C. in Shewfelt, S. (2020). How arts education supports social-emotional development: A theory of action. State Education Standard, 20(1), 31‒35.
2Koch, S. C., Riege, R. F., Tisborn, K., Biondo, J., Martin, L. in Beelmann, A. (2019). Effects of dance movement therapy and dance on health-related psychological outcomes. A meta-analysis update. Frontiers in Psychology, 10, 1806. 10.3389/fpsyg.2019.01806
3Narikbayeva, L., Klyshbayev, T., Kalimullin, D. in Mochalov, D. (2025). The impact of dance on enhancing social skills and emotional intelligence through creativity. Acta Psychologica, 253. https://doi.org/10.1016/j.actpsy.2025.104736
4Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, 13, 920513. 10.3389/fpsyg.2022.920513
5Fong Yan, A., Nicholson, L. L., Ward, R. E., Hiller, C. E., Dovey, K., Parker, H. M., Low, L. F., Moyle, G. in Chan, C. (2024). The Effectiveness of Dance Interventions on Psychological and Cognitive Health Outcomes Compared with Other Forms of Physical Activity: A Systematic Review with Meta-analysis. Sports medicine (Auckland, N .Z.), 54(5), 1179–1205.
6Mathias, B., Zamm, A., Gianferrara, P. G., Ross, B. in Palmer, C. (2020). Rhythm Complexity Modulates Behavioral and Neural Dynamics During Auditory-Motor Synchronization. Journal of cognitive neuroscience, 32(10), 1864–1880.
7Zhao, H., Deng, Y., Song, G., Zhu, H., Sun, L., Li, H., Yan, Y. in Liu, C. (2024). Effects of 8 weeks of rhythmic physical activity on gross motor movements in 4-5-year-olds: A randomized controlled trial. Journal of Exercise Science & Fitness, 22(4), 456‒462.
8Kirschner, S. in Tomasello, M. (2009). Joint drumming: Social context facilitates synchronization in preschool children. Journal of Experimental Child Psychology, 102, 299‒314.
9Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa, https://ples.fakultetazasport.si/. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.