Koordinacija je temeljna gibalna sposobnost, ki je razvojno izjemno pomembna. Ples predstavlja učinkovit način za spodbujanje njenega razvoja, saj združuje ritmične, gibalne in čutne izkušnje, ki prispevajo h gibalni učinkovitosti, kognitivnemu razvoju ter socialni povezanosti. Tehnična zahtevnost in estetska narava plesa tako predstavljata mladim izziv in s tem povečujeta motivacijo za športno udejstvovanje.
prof. dr. Petra Zaletel in prof. dr. Marjeta Kovač
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Kaj je koordinacija?
Koordinacija je temeljna gibalna sposobnost usklajevanja gibanja telesa (udov, trupa, glave) v prostoru in času na podlagi povezave gibalnih, čutnih (senzoričnih) in kognitivnih informacij1. Razumemo jo kot zapleteno sodelovanje živčnih in mišičnih procesov, ki omogočajo natančno, pravočasno, prilagodljivo in ekonomično gibanje2. Pri otrocih predstavlja koordinacija ključni element splošne gibalne kompetentnosti in je povezana z uspešnostjo v gibalnih dejavnostih, športu, šoli ter pri izvedbi vsakodnevnih nalog3.
Koordinacijske sposobnosti so večrazsežne; med njimi pogosto navajamo gibalno inteligentnost, ritmično usklajevanje gibanja, usklajeno delovanje spodnjih okončin, gibalno učenje, gibalni spomin in časovno usklajevanje gibov3. Koordinacijske sposobnosti vključujejo tudi ravnotežje, prostorsko orientacijo in sposobnost hitre prilagoditve spremembam4. Zaradi tega je koordinacija ključna gibalna sposobnost, zlasti pri izvedbi zapletenih in spreminjajočih se nalog.
Kako se koordinacija izraža in razvija
Koordinacija se pri otrocih izraža kot sposobnost pravočasne izvedbe gibov, natančnosti in stabilnosti v gibanju ter hitrega učenja novih gibalnih vzorcev4. V zgodnjem otroštvu pride do intenzivne mielinizacije živčevja (tvorbe mielinske ovojnice), zaradi česar je obdobje od 3. do 7. leta ključnega pomena za razvoj koordinacijskih sposobnosti5.
Zgodnje šolsko obdobje (približno od 7. do 11. leta starosti) predstavlja t. i. zlato dobo usvajanja tehnik različnih športov, saj so otroci takrat najbolj dovzetni za učenje sestavljenih (tudi bolj zapletenih) gibalnih vzorcev, ki vključujejo ritmično izvedbo, orientacijo in prostorsko zaznavo3. Zgodnja mladost (od 12. do 15. leta) prinaša hitre telesne spremembe (pospešena rast, zlasti okončin, ki lahko poruši ustaljenost izvedbe gibalnih vzorcev, hormonske spremembe), kar lahko začasno poslabša koordiniranost izvedbe gibanj. Vendar lahko redna vadba omogoča manjše motnje v koordinaciji gibanja in zagotavlja nadaljnji stabilni gibalni razvoj1.
Dedni dejavniki in dejavniki okolja
Raziskovalci potrjujejo, da dedni dejavniki (genetika) vplivajo na razvoj gibalnih sposobnosti, saj določajo učinkovitost živčno-mišičnega prenosa, povezovanje čutnih zaznav in predelavo informacij6. Razvijanje koordinacije je izjemno pomembno pri otrocih s posebnimi potrebami. Raziskave pri otrocih z razvojno motnjo koordinacije so namreč pokazale, da genetski in nevrološki dejavniki pomembno oblikujejo njihove načine organizacije gibanja7,8.
Poleg dednih dejavnikov pa ima izjemno močan vpliv na končni gibalni razvoj okolje. Raznovrstne gibalne izkušnje, kakovostna vodena vadba, motivacijska klima in družinska podpora dokazano krepijo koordinacijo in gibalno kompetentnost5,9. Okolje lahko nevrološki potencial otroka okrepi ali oslabi, kar pomeni, da koordinacijskih sposobnosti ne smemo razumeti kot nespremenljivo danost, ampak kot rezultat interakcije dednosti in izkušenj2.
Kako razvijamo koordinacijo
Razvijanje koordinacije temelji na raznolikih, ritmičnih, prostorsko zahtevnih in gibalno kompleksnih nalogah. Pri otrocih so posebej učinkovite:
- različne gibalne igre s spremembami smeri,
- naloge, ki razvijajo ravnotežje,
- naloge, ki vključujejo ritem in zaporedja gibanj,
- poligoni z raznovrstnimi nalogami,
- igre s pripomočki,
- plesne in glasbeno-gibalne dejavnosti3.
Številne primere si lahko ogledate na našem spletnem portalu SLOfit nasvet (primer 1; primer 2; primer 3; primer 4; primer 5; primer 6; primer 7; primer 8; primer 9; primer 10). Koordinacijski treningi, ki vključujejo hitre reakcije, menjave smeri in sestavljene gibalne vzorce, dokazano izboljšujejo ravnotežje, agilnost in gibalno načrtovanje10.
Ples kot sredstvo za razvoj koordinacije
Ples je ena najbolj celostnih gibalnih dejavnosti za razvoj koordinacije, ker vključuje ritem, prostor (gibanje v različnih ravninah, spremembe smeri med gibanjem, deljenje prostora s soplesalcem), čas, orientacijo (glede na omejen prostor, soplesalca in druge plesalce), gibanje celotnega telesa in natančno in usklajeno gibalno izvedbo11. Plesna vadba spodbuja povezovanje čutnih informacij — vidnih, slušnih, proprioceptivnih in vestibularnih — zato močno krepi senzorično-gibalno usklajevanje12.
Avtorji raziskav, v katere so vključili šolske otroke, so pokazali, da aerobno-plesna vadba izboljšuje ravnotežje, hitrost gibalnega učenja, koordinacijo, stabilnost telesne drže (nadzor nad položajem telesa), gibalni spomin in sposobnost usklajevanja gibov13. Pri mlajših otrocih plesna in ritmična vadba dokazano pospešujeta razvoj gibalne kompetentnosti, predvsem koordinacije nog, trupa in rok14.
V športnem plesu se uporabljajo specifične metode za razvoj koordinacije, npr. izvedbe natančnih vzorcev korakov, menjava ritmov, hitre spremembe smeri in sinhronizacija gibanja v paru, kar izboljšuje tako prostorsko orientacijo kot časovno usklajenost15.
Poseben poudarek: ples kot orodje za razvoj koordinacije
Ines Kavčič16 je v svojem magistrskem delu ugotavljala, ali imajo otroci, ki so že vsaj nekaj let sodelovali v plesnih dejavnostih, bolj razvito koordinacijo, občutek za ritem in ravnotežje kot njihovi vrstniki, ki niso plesali. V raziskavo je bilo vključenih 123 učenk in učencev 6. in 7. razredov, starih med 10 in 14 let. Od teh je bilo 47 otrok redno vključenih v plesne dejavnosti, bodisi v okviru obšolskih/interesnih dejavnosti ali v organizaciji plesnega društva oz. kluba, 76 otrok pa se plesnih dejavnosti ni udeleževalo. V raziskavi je avtorica (poleg uporabe vprašalnika) z osmimi gibalnimi merskimi nalogami ugotavljala koordinacijske sposobnosti merjencev, njihovo sposobnost ohranjanja ravnotežja in ritma.
Otroci, ki so bili plesno dejavni, so pokazali boljše dosežke v koordinacijskih testih kot njihovi vrstniki, ki se s plesom niso ukvarjali16. Prav tako so imeli ti otroci bolje razvit občutek za ritem in ohranjanje ritma, kar pomeni, da plesna vadba prispeva k razvoju ritmične usklajenosti. Plesno dejavni otroci so imeli tudi boljšo stabilnost oz. ravnotežje od neplesalcev, kar kaže na pozitiven vpliv plesa na nadzor telesne drže (ravnotežje) 16. Avtorica v zaključku poudarja, da je ples primerna dejavnost za krepitev koordinacije in ritma pri otrocih v obdobju poznega otroštva.
Pomen plesa v splošnem gibalnem razvoju otrok in mladostnikov
Ples je lahko, kot gibalno usmerjen proces (v šoli ali društvu), zelo uporabna telesna dejavnost za razvoj številnih gibalnih sposobnosti. Zato bi ga morali bolj sistematično vključevati v programe športne vzgoje ali specialne programe za gibalni razvoj (npr. pri delu z otroki s posebnimi potrebami), saj ima pozitivne vplive na različne vidike koordinacije, temeljne gibalne sposobnosti, ki jo je treba razvijati v otroštvu in mladostništvu1,5.
Poleg gibalnih koristi (izboljšanje ravnotežja, agilnosti, usklajenosti gibov, povečanje gibalnih kompetenc, ki pomagajo pri vsakodnevnih nalogah in tudi v drugih športih) ples vpliva tudi na izboljšanje kognitivnih sposobnosti17, saj:
- spodbuja čutne poti: otrok mora hkrati predelati vidne, slušne (glasba) in proprioceptivne informacije;
- ritmične sestavine plesa izboljšujejo zavedanje časa in tempo, kar krepi časovno usklajevanje gibov;
- razvija pozornost in delovni spomin (otroci morajo slediti korakom, usklajevati zaporedja gibov in predvideti naslednje gibe).
O vplivu plesa na socialni in čustveni razvoj smo že pisali, a vseeno poudarjamo, da skupinski ples omogoča interakcijo, sodelovanje in komunikacijo med vrstniki, nadalje spodbuja izražanje čustev, ustvarjalnost in zaupanje v lastno telo. Prav tako lahko ples povečuje motivacijo za vadbo, saj je pogosto zabaven, umetniško privlačen in manj tekmovalen kot nekateri drugi, bolj »tradicionalni« športi.
Izzivi in priporočila
- Čeprav je ples zelo koristen, je pomembno, da so vadbene vsebine prilagojene posamezniku; pomembno je upoštevati starost, razvojno raven, predhodne gibalne izkušnje in morebitne razvojne koordinacijske motnje posameznih učencev oz. dijakov.
- Učna ura plesa mora biti strokovno zasnovana: vključuje naj motivacijsko spodbujanje, privlačne igre in strukturirane naloge, ki so ključne za ohranjanje zanimanja in napredka.
- Pomembna je rednost vadbe, saj posamične učne ure ne bodo prinesle optimalnih koristi. Idealno je vpeljati plesne vadbe kot del redne gibalne rutine v šolah: kot del pouka športa/športne vzgoje (vsaj 12 zaporednih učnih ur v enem šolskem letu), kot del ogrevanja (ali ohlajanja) v učnih urah, kjer so v ospredju druge vsebine, v interesnih in obšolskih dejavnostih ali kot del minut za zdravje, gibalnih odmorov, šol v naravi in različnih plesnih nastopov.
- V prihodnosti bi bilo treba raziskati učinke različnih plesnih zvrsti, intenzivnosti plesnih vadb in dolžine njihovega izvajanja na različne sestavne dele koordinacije.
Opomba. Avtor naslovne slike je Zoran Kljun (Bolero).
Literatura:
1Goodway, J. D., Ozmun, J. C. in Gallahue, D. L. (2019). Understanding motor development: Infants, children, adolescents, adults (8th ed.). Burlington, Jones & Bartlett learning.
2Schmidt, R. A. in Lee, T. D. (2011). Motor control and learning: A behavioral emphasis (5th ed.). Human Kinetics.
3Videmšek, M. in Pišot, A. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
4Gabbard, C. (2018). Lifelong motor development (7th ed.). Wolters Kluwer Health.
5Payne, V. G. in Isaacs, L. D. (2020). Human motor development: A lifespan approach (10th ed.). Routledge.
6Gao, Y., Song, R., Zhong, F., Huang, L., Wang, G., Zhang, K. in Ke, J. (2024). Children with developmental coordination disorders: A review of approaches to assessment and intervention. Frontiers in Neurology, 15, 1359955. https://doi.org/10.3389/fneur.2024.1359955.
7Zwicker, J. G., Missiuna, C., Harris, S. R. in Boyd, L. A. (2012). Developmental coordination disorder: A review and update. European Journal of Paediatric Neurology, 16(6), 573–581. https://doi.org/10.1016/j.ejpn.2012.05.005
8Wilson, P. H., Ruddock, S., Smits-Engelsman, B., Polatajko, H. in Blank, R. (2017). Understanding performance deficits in developmental coordination disorder: A meta-analysis of recent research. Developmental Medicine & Child Neurology, 59(11), 1117–1129. https://doi.org/10.1111/dmcn.13559
9Stodden, D. F., Goodway, J. D., Langendorfer, S. J., Roberton, M. A., Rudisill, M. E., Garcia, C. in Garcia, L. E. (2008). A developmental perspective on the role of motor skill competence in physical activity: An emergent relationship. Quest, 60(2), 290–306. https://doi.org/10.1080/00336297.2008.10483582
10Başarır, B., Canlı, U., Şendil, A. M., Alexe, C. I., Tomozei, R. A., Alexe, D. I. in Burchel, L. O. (2025). Effects of coordination‑based training on preschool children’s physical fitness, motor competence and inhibition control. BMC Pediatrics, 25, 539. https://doi.org/10.1186/s12887-025-05897-x
11Koutedakis, Y. in Jamurtas, A. (2004). The dancer as a performing athlete: Physiological considerations. Sports Medicine, 34(10), 651–661. https://doi.org/10.2165/00007256-200434100-00003
12Maheu, M., Behtani, L., Nooristani, M., Jemel, B., Delcenserie, A. in Champoux, F. (2019). Influence of dance training on challenging postural control tasks. Gait & Posture, 69, 31–35. https://doi.org/10.1016/j.gaitpost.2019.01.015
13Jouira, G., Alexe, C. I., Zinelabidine, K., Rebai, H., Mocanu, G. D., Cojocaru, A. M., Dragomir, L., Čaušević, D. in Sahli, S. (2024). The impact of aerobic dance intervention on postural balance in children: A randomized controlled trial. Children, 11(5), 573. https://doi.org/10.3390/children11050573
14González‑Devesa, D., Blanco‑Martínez, N., Varela, S. in Ayán‑Pérez, C. (2025). Effects of dance programs on fundamental motor skills in preschool children: A systematic review and meta-analysis. Perceptual and Motor Skills. Advance online publication. https://doi.org/10.1177/1089313X251332424
15Topolovec, A., Belas, D. in Vlašić, J. (2022). Metode razvoja koordinacije u sportskom plesu. V L. Milanović, V. Wertheimer, I. Jukić in I. Krakan (Ur.), Kondicijska priprema sportaša 2022 (str. 127–130). Kineziološki fakultet Sveučilišta u Zagrebu; Udruga kondicijskih trenera Hrvatske.
16Kavčič, I. (2024). Razlike v koordinaciji in ritmu med otroci plesalci in njihovimi vrstniki. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=162744
17Payne, P. in Costas, R. (2021). Creativity and cognition in dance education. Research in Dance Education, 22(1), 55–72.