Ples nam daje samozavest pri javnem nastopanju

dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Vešče, samozavestno javno nastopanja omogoča posamezniku, da jasno, prepričljivo in učinkovito prenese sporočilo drugim. Predstavitev informacij, znanj ali idej skupini ljudi naj bo čim bolj strukturirano oziroma naj poteka namensko. Strukturirana oblika nastopanja pomeni, da so informacije razdeljene v logične sklope (uvod, jedro in zaključek), kar pomaga poslušalcem, da lažje razumejo in sledijo predstavitvi. Namenska oblika pa pomeni, da predavatelj prilagaja vsebino in stil komuniciranja ciljnemu občinstvu, npr. učitelj svojim učencem, učenec svojim sošolcem.

Številni se ob javnem nastopu soočajo s tremo, kar povzroča tresenje glasu, nesamozavestno držo, izgubo rdeče niti predstavitve. Najboljši način za zmanjšanje treme je dobra priprava, ki zmanjšuje verjetnost, da postanemo v trenutku predstavitve zmedeni ali živčni. V pripravi svojo predstavitev razdelimo na ključne dele in vadimo svoj nastop pred ogledalom. Najbolje je, da sprva nastopamo pred majhnimi skupinami in se postopoma pripravimo na številčnejše občinstvo. Pri pripravi na nastop globoko dihamo, zberemo svoje misli in smo pri vadbi predstavitve govorno jasni ter razumljivi, hkrati pa pozorni na pokončen položaj telesa in glave, smer pogleda in položaj rok. Tudi učenci oziroma dijaki morajo javno predstaviti svoje znanj, zato naj jih učitelji pripravijo na učinkovit nastop, pri tem pa si lahko pomagajo s plesom. Pa poglejmo, kako je lahko plesno znanje učinkovit pripomoček pri usvajanju veščin javnega nastopanja.

Ples nam pomaga nadzorovati svoje telo in um. Z nadzorom gibanja se naučimo, kdaj zadržati dih, napeti posamezne dele telesa, da zadržimo ravnotežje, kdaj se sprostiti in izdihniti, da se lahko pripravimo na naslednji del našega nastopa. Ples dviguje samozavest, z njim izboljšujemo svojo samopodobo, daje nam občutek socialne sprejetosti. Vse te občutke lahko prenašamo v katerikoli javni nastop, se osredotočamo na sporočilo, ki ga želimo predati, in smo hkrati pozorni na govorico telesa, s katero čim bolj pristno podpremo naše sporočilo.

Ples okrepi trebušno in hrbtno mišičje; tako postanemo »vizualno« samozavestni, saj stojimo vzravnano, z visoko dvignjeno glavo pa sporočamo, da vemo, kaj delamo. Večkrat pogledamo občinstvo v oči, da smo povezani z njimi in verjamemo v to, kar sporočamo. Znanstveni dokazi o moči t. i. nebesedne komunikacije so osupljivi. Mehrabian¹ je ugotovil, da ko ljudje komunicirajo čustva ali stališča, samo 7 % pomena sporočila prihaja iz besed, ki jih uporabljajo. Ton - barva glasu prispeva 38 %, največji delež prispeva telesna govorica, ki prevzame kar 55 % dela pri prenašanju sporočila. Če izključimo izrečene besede, naša nebesedna komunikacija tako predstavlja kar do 93 % celotnega sporočila, ki ga posredujemo.

To pomeni, da če stojite pred občinstvom in pripovedujete zgodbo ali kot učitelji razlagate učencem določeno snov, vaše besede ustvarijo le majhen del vtisa. Vaš glas, izrazi in gibanje telesa pritegnejo največjo pozornost in povežejo ljudi oz. vaše učence z vašim sporočilom na globlji ravni.

Telesna govorica je izjemno močno orodje. Razumevanje in uporaba pravilne telesne govorice lahko naša sporočila obogatita in nastop dvigneta na povsem novo, višjo raven. Z zavedanjem in prilagajanjem naše nebesedne komunikacije lahko povečamo svojo prepričljivost in resnično vzpostavimo povezavo s svojim občinstvom. Začnimo z osnovami, kot so ohranjanje stika z očmi in uporaba odprtih gest. Pomembna je vadba, zato vsako priložnost nastopanja uporabimo za pridobivanje izkušenj in učenje te pomembne veščine. S pravilno uporabo telesne govorice ne le izboljšamo svoje sporočilo, temveč tudi gradimo globljo povezavo z občinstvom (npr. z učenci), kar je ključnega pomena za učinkovito komunikacijo, pri učencih pa tudi za raven usvojenega znanja. Stopimo na oder ali pred učence s ponosom in samozavestjo. Oblikujmo svoje sporočilo ne le z besedami, temveč z vsem, kar smo. 

Pomen učenja plesa pri vadbi odlične telesne govorice

Pri preučevanju vpliva plesa na socialno-čustveni razvoj, zlasti na razvoj čustvene inteligence so dokazali, da lahko uporaba plesa kot orodja za poučevanje socialne kompetence prispeva k izboljšanju duševnega zdravja učencev in ustvarjanju bolj vključujočega učnega okolja². Udeleženci študije so poročali o pomembnih izboljšavah telesne pripravljenosti, kognitivnih in socialnih spretnostih ter pozitivnih spremembah v razpoloženju. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta trajanje in pogostost plesnih srečanj ključna za pridobivanje telesnih in socialnih koristi.

Ugotovitve študije, ki je preučevala vpliv različnih plesnih strategij in pedagoške usposobljenosti učiteljev na skupinsko klimo v predšolskih okoljih, so pokazale, da imajo različne plesne strategije pomemben pozitiven vpliv na skupinsko klimo, zlasti so učinkovite vaje za razvoj ustvarjalnosti³. Sodelovanje pri plesni vadbi je namreč vodilo do znatnih izboljšav senzomotorične sinhronizacije, ravnotežja, izvršilnega delovanja in socialnih veščin pri vseh udeležencih⁴.

Na Švedskem so raziskovali vpliv sodobnih plesnih metod in koreografije na razvoj inovativnosti zaposlenih⁵. Ugotovili so, da je plesna vadba prispevala k razvoju različnih inovativnih veščin. Individualni pristop do vsakega udeleženca in uporaba koreografskih vložkov sta ustvarila ugodne pogoje za osebnostni razvoj in spodbudila kreativen pristop k delu. Natančneje, plesne metode so nudile priložnosti za boljše razumevanje lastnih sposobnosti in moči, spodbujale razvoj kreativnih pristopov k reševanju problemov in krepile timski duh.

Udeležba na plesnih tečajih pozitivno vpliva na raven čustvene inteligence pri mladostnikih⁶. Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko ta povišana raven čustvene inteligence prispeva k zmanjšanju ravni anksioznosti med udeleženci. Vključitev plesnih ur v izobraževalni kurikulum lahko pomembno vpliva na psihično dobro počutje mladostnikov in njihovo splošno čustveno stabilnost. Tudi raziskava Liu s sodelavci⁷  kaže pozitiven učinek plesnih dejavnosti na čustveno regulacijo pri mladostnikih, kar se kaže v izboljšanju njihovega čustvenega stanja, predvsem v zmanjšanju anksioznosti, depresije, napetosti in povečanju samozavesti, kar vse je v smislu nastopanja izrednega pomena.

Zato priporočamo, da v vrtčevski in šolski vsakdan vključujemo različne plesne tehnike tako v gibalne urice oziroma ure športa/športne vzgoje, kot v minute za zdravje ali gibalne odmore. Posebej je priporočljivo, da s takimi pristopi opolnomočimo srednješolce, saj je njihovo javno nastopanje že opazno drugim. Projekt zMIGAJ!, ki poteka v šolskih letih od 2024/25 do 2027/28 za srednješolce, je dobra priložnost za to. Obenem pa lahko v delovnih kolektivih, posebej tam, kjer delavci komunicirajo s strankami, vpeljemo vadbo plesnih tehnik v gibalne odmore.

V nadaljevanju predstavljamo  nekaj vaj za vzravnano držo, ki jih lahko izvajamo med minutami za zdravje ali gibalnimi odmori v šoli ali v delovnem kolektivu:

1. Stojimo vzravnano, rahlo razkoračno in globoko vdihnemo, pri tem stegnjeni roki iz priročenja dvignemo v vzročenje. Z rokami sežemo visoko proti stropu, kot bi nas vlekla nevidna vrvica prek škripca (tako raztegnemo hrbet) in se vzravnano počasi spuščamo v predklon tako, da z nogami in trupom oblikujemo črko »L« (pravi kot). 

V predklonu poskusimo nekaj sekund zadrževati hrbet v ravnem položaju, nato pa se dvignimo v začetni položaj.

2. Za lepo in vzravnano držo priporočamo tudi vadbo za razvoj mišične moči iztegovalk trupa (hrbtnih mišic), ki jih najdete na tej povezavi: vaje za moč hrbta⁸.
3. V stoji pokrčimo kolena, vzravnamo trup in ga nato vleknemo tako, da potisnemo prsni koš naprej, ramena in roke pa nazaj. Po prostoru v smeri naravnost izvajamo dolge korake tako, da vsakokrat prenesemo težo na drugo nogo prek prstov na cela stopala, na vsak korak pa zaokrožimo z rameni nazaj. Vajo si lahko ogledate tudi na posnetku na povezavi⁹.
4. Za primeren nadzor telesa, vzravnan trup in pravo razmerje med močjo in gibljivostjo, s katero lahko vzdržujemo lepo držo, predlagamo, da izvajate različna načina ogrevanja, ki si ju lahko ogledate na povezavah: lažje ogrevanje⁹ in napredno ogrevanje⁹.

Viri:

¹Amsel, T. T. (2019). An Urban Legend Called: “The 7/38/55 Ratio Rule”. European Poligraph, 13(2), 95‒99. DOI: 10.2478/ep-2019-0007.
²Abdallah, A. K. in  Farhan, A. F. (2023). Breaking barriers and empowering women leaders to drive school improvement. In A. K. Abdallah in A. M. Alkaabi (ur.), Restructuring leadership for school improvement and reform, IGI Global (2023), 399‒419. 10.4018/978-1-6684-7818-9.ch020.
³Yetti, E., Syarah, E. S., Pramitasari, M., Iasha, V. in Setiawan, B. (2021). The influence of dance instructional strategy and teacher’s pedagogy competence on classroom climate. Ilkogretim Online, 20(1), 642‒650. 10.17051/ilkonline.2021.01.54.
⁴Bégel, V., Bachrach, A., Dalla Bella, S., Laroche, J., Clément, S., Riquet, A. in Dellacherie, D. (2022). Dance improves motor, cognitive, and social skills in children with developmental cerebellar anomalies. The Cerebellum, 21(2), 264‒279, 10.1007/s12311-021-01291-2.
⁵Yams, N. B. (2018). The impact of contemporary dance methods on innovative competence development. Journal of Business Research, 85, 494‒503. 10.1016/j.jbusres.2017.10.028.
⁶Morris, B. (2023). Dance and emotional intelligence: Mitigating anxiety in the modern teen.  Master's Theses. University of Northern Colorado. 
⁷Liu, Z., Fu, H., Zhu, W. in Seong, D. (2022). Research on the effect of dance education on emotional management of adolescents. Eurasian Journal of Educational Research, 102(102), 204‒232.
⁸Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike. https://aerobika.fakultetazasport.si. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.