Še drugi načini razvrščanja plesov v različne skupine

prof. dr. Petra Zaletel in prof. dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Razvrščanje (tudi klasifikacija ali taksonomija) pomeni grupiranje živih bitij, stvari, pojmov, pojavov … po vnaprej določenih merilih, ki naj bi imela znanstvene osnove. S tem poskušamo vnesti v množico določen red, preglednost, kategorizacijo, kar nam omogoča lažje preučevanje in sporazumevanje. V prispevku Plese lahko razvrščamo v različne skupine, najbolj preprosta pa je razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja smo predstavili najbolj pogosto in preprosto razvrstitev plesov glede na namen in raven udejstvovanja, v tem prispevku pa prikazujemo mogoče razvrstitve še po drugih merilih: glede na naravo plesnih zvrsti, kulturno-zgodovinski izvor, izobraževalno vsebino in funkcijo. Pri vsaki skupini so opisane značilnosti plesov, ki so osnova za poimenovanje skupine.

Glede na naravo posamezne plesne zvrsti bi lahko plese uvrstili v naslednje skupine:

• Umetniški plesi (balet, sodobni ples, jazz, plesno gledališče) dajejo prednost estetskemu izrazu, interpretaciji in ustvarjalnosti. Umetniški plesi se osredotočajo na estetsko govorico, avtorsko koreografijo in predvsem na interpretacijo – plesalci enake, natančno strukturirane gibe vedno interpretirajo na svoj način, z lastnim izrazom, kakovostjo gibanja in doživljanjem glasbe, kar ustvarja umetniško edinstvenost vsake izvedbe. V jedru njihovega poslanstva so pojmi, kot so izraznost, kompozicija, odnos med glasbo in gibanjem ter nastopanje. V praksi umetniški ples zahteva visoko stopnjo tehnične usposobljenosti, dolgoletno specializirano izobraževanje in zavest o zgodovinski ter teoretični podlagi umetniških plesnih zvrsti. Večina plesalcev se šola v posebnih srednješolskih in visokošolskih izobraževalnih programih.
• Družabni plesi (kot so na primer valček, salsa, tango, polka in še mnogi drugi) so namenjeni socializaciji, komunikaciji med partnerjema in skupnostnemu povezovanju. Opredeljujejo jih odnosi med partnerjema oziroma odnosi v skupini, socialna funkcija plesov kot sredstva za spoznavanje, druženje in oblikovanje skupnostnih pravil. Teoretično jih je smiselno obravnavati skozi prizmo sociologije telesa in odnosne ritualne teorije: ples kot prostor za vzpostavljanje socialnih vlog, nebesedne komunikacije ter prenos kulturnih norm.
• Ljudski/folklorni plesi izražajo kulturno identiteto in tradicijo določenih skupnosti ter se pogosto ohranja prek društev, nekaterih festivalov in obrednih dogodkov¹. Predstavljajo integralni del kulturne dediščine: vsebuje vzorce gibanja, glasbene spremljave in ritualne prakse, ki so se razvijale v določenih lokalnih okoljih. V različnih slovenskih pokrajinah poznamo različne plese, npr. Sotiš in Zibnšrit na Gorenjskem, Štajeriš in Kosmatačo na Štajerskem, Marko skače, Tkaleško in Šamarjanko v Prekmurju, Lepo Anko, Carsko kaso in Fruške, jabuke, slive v Beli Krajini itd. Zavzemajo vlogo nosilca identitete in zgodovinskega spomina; prenos poteka največkrat prek ustnega izročila.
• Športni/tekmovalni plesi se deloma prekrivajo s skupino, ki smo jo predstavili pri delitvi z vidika namena, saj jih odlikujejo točno določene oblike, tekmovalna pravila in ocenjevanje. Za tekmovalni program v Sloveniji skrbi Plesna zveza Slovenije.
• Urbani ali ulični plesi (hip hop, breakdance) izhajajo iz subkulturnih gibanj, z močnim poudarkom na improvizaciji, identiteti in odnosu do glasbe. Priljubljeni so predvsem med mladimi, saj so pri njih povezani tudi z njihovim življenjskim slogom (s posebnimi stili oblačenja, frizuro, z obnašanjem …).
• Plesi kot del vadbe (zumba, plesna aerobika idr.) predstavljajo hibridno obliko, ki združuje ples in fitnes vadbo ter ima izrazito rekreativno in zdravstveno funkcijo². Tovrstne vadbe so zelo priljubljene predvsem med ženskami vseh starosti. Ponujajo jih tako društva kot zasebni ponudniki, zelo zanimive pa so tudi za razvoj telesne zmogljivosti učencev v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole ter dijakov v vseh srednješolski programih.

Slika 1

Standardni ples

Foto: Meta Zagorc

Delitev glede na kulturno-zgodovinski izvor

Plesne zvrsti lahko razvrstimo po različnih merilih, ena izmed pogosteje uporabljenih je razvrstitev glede na kulturno-zgodovinski izvor. Takšna tipologija odraža, da ples ni zgolj estetski izraz, temveč tudi nosilec zgodovine, tradicije in družbenih pomenov. Na ta način lahko prepoznamo različne skupine:

• evropski plesi segajo od klasičnega baleta in dvornih plesov (npr. allemanda, saltarello, piva, couranta, pavana menuet, žiga) do ljudskih oblik, kot sta polka in mazurka (izhajata iz vzhodne Evrope) ter flamenko (izhaja iz južne Španije);
• afro-karibski plesi, kot so salsa, rumba in samba, so zaznamovani s poliritmijo ter prepletom afriških, evropskih in ameriških vplivov;
• afriški tradicionalni plesi so tesno povezani z obredi, iniciacijami (npr. vstop v svet odraslih moških) in vsakdanjim družbenim življenjem; obogateni so z izrazito glasbeno-ritmično sestavino, zato so zelo živahni;
• azijski plesi, denimo indijski bharatanatyam, japonski noh ali kitajski klasični ples, so tesno prepleteni z religijo, filozofijo in simboliko, zato so veliko bolj umirjeni in vključujejo veliko gestikulacij – izraznih, simbolnih in okrasnih gibov z rokami ter obrazom;
• sodobni globalni plesi, kot so koreografije K-popa, ponazarjajo globalizacijo, medijsko produkcijo in hibridizacijo slogov³. Verjetno so njihovo priljubljenost in pojavnost sprožile prav spletne predstavitve.

Slika 2

Flamenko ples iz Seville

Foto: Marjeta Kovač

Delitev glede na izobraževalno obliko

Ples lahko razvrstimo tudi glede na izobraževalno obliko, saj se cilji in poudarki razlikujejo glede na namen izvajanja. Takšna delitev jasno kaže, da ples ni le gibanje, temveč orodje za razvoj različnih sposobnosti in kompetenc vadečih.

• Ples kot del gibanja, športa in športne vzgoje

V šolskem okolju je ples pogosto umeščen kot sredstvo za razvoj gibalnih sposobnosti, ritmične koordinacije in usvajanje pomembnih gibalnih spretnosti. Najdemo ga v Kurikulumu za vrtce (področje gibanje), osnovnošolskih učnih načrtih (obvezni predmet šport, neobvezni izbirni predmet šport, obvezna izbirna predmeta šport (z enim od enoletnih predmetov izbrani šport – ples) in plesne dejavnosti (s tremi enoletnimi predmeti: ples, ljudski plesi, družabni plesi)) in srednješolskih učnih načrtih za predmet športna vzgoja. Glavni cilji vključujejo spodbujanje gibalne vsestranosti, sodelovanje med učenci ter razumevanje osnov gibalne kulture. Učinkovit pristop zahteva jasno postavljene cilje, prilagajanje zahtev glede na starost in sposobnosti malčkov/učencev/dijakov ter ustrezne načine spremljanja napredka, kot so dajanje povratnih informacij glede doseganja standardov znanj in v osnovni ter srednji šoli jasna ocenjevalna merila. Pri tem so pomembni naslednji poudarki: upoštevanje načela varne vadbe, postopno povečevanje zahtevnosti in prilagoditve za učence s posebnimi potrebami.

• Ples kot del umetnostne vzgoje

V okviru umetnostne vzgoje predstavlja ples program, ki vključuje tehniko, zgodovino plesa, koreografijo in izvedbo. Cilji so razvoj telesne pismenosti, estetskega občutka in sposobnosti razmišljanja o plesu kot umetniški disciplini. Pouk običajno vključuje praktične delavnice in nastope, pri čemer učitelj ocenjuje tako dijakovo tehnično izvedbo, kot tudi interpretacijo in umetniški izraz.

Pri nas so predšolskim otrokom in osnovnošolcem namenjene različne plesne pripravnice (običajno za predšolske otroke in učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja) in plesne šole s programi baleta ter sodobnega plesa (za ostale osnovnošolce), ki jih ponujajo javni ali zasebni zavodi. V njih se učenci vzporedno izobražujejo, kar pomeni, da vsi obiskujejo še program osnovne šole. Dijaki se lahko šolajo na umetniških gimnazijah – plesna smer (modula: sodobni ples in balet), Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani pa ponuja tudi študij na višji baletni šoli.

• Ples kot prostočasna dejavnost otrok in mladih

Pri mladih ples pogosto služi socialnemu povezovanju, razvijanju identitete in oblikovanju zdravega življenjskega sloga. Programi za otroke temeljijo na razvoju gibalnih sposobnosti, prijaznih metodah poučevanja, ki temeljijo na igri in vključevanju družine ter skupnosti. Ključno je ustvarjanje varnega okolja, preprečevanje prezgodnje specializacije in spodbujanje vseživljenjskega zanimanja za ples skozi dejavnosti, ki so usmerjene k zdravju ter uživanju v gibanju (ob glasbi)⁴. Plesne programe ponujajo tako društva kot zasebniki (običajno t. i. plesne šole), pa tudi vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, šole v ponudbi (neobveznih) interesnih programov). Prikazu naučenih plesnih spretnosti osnovnošolcev in srednješolcev je namenjen Šolski plesni festival, ki ga organizirata Plesna zveza Slovenije in Zavod RS za šport Planica. V šolskem letu 2025/2026 bo Šolski plesni festival potekal že štiriindvajseto leto, Plesna zveza Slovenije pa je pripravila nove atraktivne plesne koreografije za festivalske plese hip hop, pop in latino za posamične nastope ter fokstrot in rokenrol za plese v paru. Za športne pedagoge in druge šolske strokovne delavce organizirajo brezplačne predstavitvene seminarje s prikazom metodike poučevanja plesnih koreografij.

Slika 3

Šolski plesni festival

Foto: Plesna zveza Slovenije

Delitev glede na funkcijo

Ples lahko analiziramo tudi glede na njegovo funkcijo, saj posamezni plesi pogosto služijo različnim družbenim, umetniškim in telesnim ciljem. Takšna delitev poudarja raznovrstnost in večrazsežnost plesnega izraza:

• Rekreativna funkcija se osredotoča na sprostitev, užitek in izboljšanje zdravja.
• Izrazna/umetniška funkcija omogoča sporočanje čustev in zgodb prek gibanja.
• Družbena funkcija krepi socialno povezanost, oblikuje identiteto ter prenaša kulturne in moralne vrednote.
• Športna funkcija vključuje merjenje in vrednotenje tehničnih dosežkov ter razvoj telesne zmogljivosti.
• Ritualno-obredna funkcija je povezana z religijo, običaji in kulturno tradicijo.

Pregledni prikaz skupin plesov s primeri in ključnimi značilnostmi

Za boljši pregled prikazanih delitev plesnih zvrsti smo pripravili tematsko skupno preglednico, iz katere so razvidne značilnosti posameznih plesnih zvrsti. Preglednica združuje razvrstitve iz prispevka Plese lahko razvrščamo v različne skupine, najbolj preprosta pa je razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja in tega prispevka ter je lahko v pomoč tistim, ki jih bolj poglobljeno zanima ples s svojimi raznolikimi možnostmi udejstvovanja, pomeni, izraznimi poudarki, funkcijami in družbenimi konteksti.

Preglednica 1

Razvrščanje plesov v skupine in najpomembnejše značilnosti plesnih zvrsti

*Družabni  plesi so vsi plesi v paru, katerih glavni namen ni tekmovanje, ampak zadovoljevanje drugih motivov, kot so zdravje, sprostitev, druženje, zabava, uživanje v gibanju ob glasbi ipd. Sem uvrščamo standardne plese, latinsko-ameriške plese in druge družabne plese, kot so polka, rokenrol, blues, tehnosving, bačata, kizomba, salsa, west coast swing, argentinski tango, mambo ipd.

Sklep

Ples je več kot gibanje – je dinamičen izraz človekove kulture, identitete in ustvarjalnosti. Skozi različne zvrsti, funkcije in kontekste se v plesu odražajo družbeni, umetniški in telesni vidiki človeškega delovanja. Razumevanje plesov kot kompleksnega fenomena omogoča globlje dojemanje njihove vloge v življenju posameznika in skupnosti, hkrati pa odpira prostor za refleksijo o tem, kako ples oblikuje in odraža kulturne vrednote, socialne vezi ter telesno in estetsko pismenost. Na ta način ples ostaja ne le izraz telesne spretnosti, temveč tudi sredstvo za povezovanje, komunikacijo in ustvarjanje pomena v sodobnem svetu.

Viri:

¹Giurchescu, A. (1994). The Power of Dance and Its Social and Political Uses. Yearbook for Traditional Music, 26, 109–121.
²Schmidt, R. A. (2013). Motor Learning and Performance. Human Kinetics.
³Shay, A. (2002). Choreographic Politics: State Folk Dance Companies, Representation, and Power. Wesleyan University Press.
⁴Karoblis, G. (2009). Why Dance Education Matters. Dance Research Journal, 41(1), 67–75.

Povezave na posamezne plese oziroma plesne zvrsti so povezane z naslednjim virom:

Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/.