ENG | SLO
Moj SLOfit
X
Plese lahko razvrščamo v različne skupine, najbolj preprosta pa je razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja
06okt.

Plese lahko razvrščamo v različne skupine, najbolj preprosta pa je razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja

Ples | Nazaj
Poznamo številne plesne zvrsti, ki jih zaradi lažjega prepoznavanja razvrščamo po določenih značilnostih v skupine in podskupine. To nam omogoča večjo sistematičnost pri preučevanju in poučevanju plesa, specializacijo plesnih učiteljev in plesalcev. V tem prispevku podrobneje predstavljamo razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja.

prof. dr. Petra Zaletel in prof. dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

 

Citiraj članek

Uvod

Ples je ena najstarejših oblik človeškega gibanja, izražanja in ritualov ob pomembnih dogodkih. Že v prazgodovinskih družbah je spremljal verske obrede, označeval letne čase, lovske in vojne uspehe ter pomembne prehode v življenju posameznika, hkrati pa je služil kot sredstvo povezovanja in prenosa kulturnih tradicij1. V antiki se je ples uveljavil kot sestavni del umetnosti in telesne vzgoje; ta vloga se je kasneje od srednjega veka do konca 18. stoletja odražala v dvornih plesih in postopoma vodila k razvoju profesionalnih umetniških ter športnih zvrsti.

Različna razvrščanja plesa

Danes ples združuje umetniško, športno, rekreativno in kulturno razsežnost, kar zahteva posledično tudi sistematično razvrščanje plesnih zvrsti. V literaturi se pojavljajo različni pristopi pri razvrščanju:

  1. po slogovni in zgodovinski tradiciji ločimo balet, moderni ples, jazz, folkloro, urbane/ulične plese, ritualni in rekreativni ples2,
  2. po funkciji v družbi ločimo odrski, ritualni, družabni in rekreativni/tekmovalni ples3,4,
  3. po kazalnikih, kot so število plesalcev, glasbeni ritem, stopnja formalizacije in značilnosti gibanja5,6 lahko ples razvrstimo v štiri skupine:
  • po številu plesalcev ločimo solo plese, plese v paru in skupinske plese;
  • po ritmu ločimo plese v dvočetrtinskem ritmu, npr. polka, številni ljudski plesi; v tričetrtinskem ritmu, npr. valčki; v štiričetrtinskem ritmu, npr. hip hop, disko, tehnosving, večina modernih plesov; v sinkopiranem ali bolj sestavljenem ritmu pa npr. salsa, samba, afriški tradicionalni plesi;
  • po stopnji formalizacije (določenosti s tehničnimi ali tekmovalnimi pravili) ločimo zelo formalizirane plese, npr. balet, standardni plesi; delno formalizirane, kot so jazz, sodobni ples, flamenko; in neformalne ali improvizacijske plese, kot so hip hop prosti stil, sodobni ples ipd.;
  • po značilnostih gibanja ločimo plese s poudarkom na skokih in vrtenju, npr. akrobatski rokenrol, balet; plese s poudarkom na izolaciji in kontrakciji telesa, npr. hip hop, popping, electric boogie; plese z značilnimi drsnimi gibi, kot sta npr. tango in rumba; ter plese z močnim poudarkom na ritmičnem udarjanju stopal, npr. step in flamenko;
  1. po izobraževalnih programih (nekateri plesalcu na koncu dajo s programom določeno stopnjo izobrazbe, usposobljenost ali poklicni naziv) pa ločimo balet, moderni ples, jazz, step, mjuzikal, standardne in latinskoameriške plese, urbane plesne stile, folklorne plese ipd7.

Slika 1

Otroški ples

Foto: Canva

Številni pregledni seznami opozarjajo, da so sodobni plesni izrazi izjemno raznoliki, zato jih je mogoče uvrstiti v številne podskupine:

  • latinskoameriški plesi (salsa, rumba, samba);
  • swingovski plesi (lindy hop, džajv);
  • urbani stili (locking, popping, breaking);
  • sodobni eksperimentalni pristopi (kontaktna improvizacija, plesno gledališče - physical theatre) ter še mnoge druge8.

Ti pregledi poudarjajo, da plesne zvrsti niso statične, temveč se nenehno razvijajo in prepletajo. V nadaljevanju smo poskušali plese razvrstiti v skupine, pri tem pa smo upoštevali različne vidike. Tako smo oblikovali skupine glede na:

  • namen in raven udejstvovanja;
  • naravo plesnih zvrsti;
  • kulturno-zgodovinski izvor;
  • izobraževalno obliko in
  • funkcijo.

Slika 2

Etno ples

Foto: Petra Zaletel

Razvrščanja plesa glede na namen in raven udejstvovanja

V tem prispevku bomo predstavili najbolj pogosto razvrstitev plesa, in sicer glede na namen in raven udejstvovanja, po kateri razvrščamo ples v (1) rekreativni in (2) tekmovalni oziroma (kot mu rečemo v plesnem svetu) športni ples.

  1. Rekreativni ples

Rekreativni ples se osredotoča na sprostitev, druženje, zdravje in užitek plesalcev. Vključuje širok razpon plesnih zvrsti, katerih temeljni namen ni tekmovanje ali profesionalna predstavitev, temveč dobrobit, sprostitev, socialna vključenost, zdravje in užitek v gibanju. Ni omejen z ocenjevanjem, temveč je dostopen širokemu krogu ljudi; plesi so prilagojeni različnim starostnim skupinam in gibalnim sposobnostim plesalcev9. V teoretičnem pogledu ga lahko obravnavamo kot obliko telesne dejavnosti, ki spodbuja gibalni razvoj, srčno-žilno zmogljivost, psihološko blagostanje in socialno povezovanje. Ključne značilnosti so prožnost v zasnovi (od prostih družabnih plesov (ti se plešejo v paru brez strogih pravil) do organiziranih plesnih tečajev), nizka do srednja stopnja tehničnih zahtev in poudarek na dostopnosti ter varnosti udeležencev. Sem spadajo:

  • družabni plesi na različnih druženjih,
  • otroški plesi,
  • plesne vadbe (naštete v nadaljevanju) in tudi
  • folklora kot prostočasna dejavnost.

Na različnih druženjih (zasebnih, službenih) ljudje plešejo naslednje družabne plese: tehnično lažje različice latinskoameriških plesov (samba, rumba, ča-ča, džajv), standardnih plesov (hitri – dunajski in počasni – angleški valček, počasni fokstrot – slowfox, hitri fokstrot – quickstep in tango) ter ostalih družabnih plesov (tehnosving, blues, polka, rokenrol, west coast swing, salsa, bačata, kizomba, argentinski tango ipd.). Lahko pa preprosto plešemo rekreativno tudi samostojno (ne v paru kot je to navada pri družabnih plesih), torej v skupini ljudi ali s skupino ljudi brez dotikanja, pri čemer vseeno uživamo v gibanju ob glasbi in medsebojnem druženju, se zabavamo, izražamo neko obliko pripadnosti in doživljamo povezanost z drugimi plešočimi (primer v disko klubih, lokalih, na zabavah ipd.).

Otroške plese plešejo otroci običajno v vrtcih, osnovnih šolah in plesnih šolah. Že osnovnošolci, predvsem pa srednješolci se spoznajo tudi z različnimi plesnimi vadbami (v nadaljevanju), ki jih učitelji vključijo v pouk z namenom razvijanja telesne zmogljivosti. V te organizirane vadbe se vključujejo tudi odrasli v različnih društvih in pri drugih ponudnikih rekreativnih programov.

Folklora kot rekreativna vadba poteka ob živi ali posneti ljudski glasbi in s preprostimi koraki omogoča, da se vanjo vključi prav vsak. Pri plesu se ne ohranja le telesna zmogljivost, temveč tudi bogata tradicija, ki se prenaša skozi gib, glasbo, petje in skupno doživetje. Pri folklori je v ospredju druženje in sodelovanje, saj ljudski plesi povezujejo ljudi v sproščenem in prijetnem vzdušju. Folklora je lahko tudi energijsko zahtevna plesna vadba, ki vpliva na izboljšanje vzdržljivosti, koordinacije in ravnotežja. V šolah zadnja leta učitelji ponovno oživljajo poučevanje folklore (izbirni predmet Ljudski plesi ali interesna dejavnost), saj se učenci tako ob plesu učijo peti ljudske pesmi, ob enostavnih plesnih korakih pa se učijo predvsem ritmičnega gibanja, ki jim je lahko osnova za kasnejše učenje modernih in/ali družabnih plesov. Menimo, da bi morali predvsem v začetnih letih šolanja učenci pri pouku športa spoznati ljudske plese in pesmi slovenskih pokrajin, saj imamo izjemno raznoliko in bogato kulturno tradicijo.

Slika 3

Ljudski plesi - Folklora

Foto: Canva

Poleg zumbe in različnih plesno obarvanih oblik aerobike (npr. dance aerobika, latino aerobika) obstaja še kar nekaj plesnih vadb, ki se jih pogosto uporablja v rekreaciji: v fitnes studiih in skupinskih vadbenih programih. Nekaj najpogostejših naštevamo spodaj:

  • JAZZercise – kombinacija jazz plesa, aerobike, pilatesa, joge in kickboxa;
  • funk / street plesne vadbe – vključujejo gibanje hip hopa, popa, funka;
  • step plesna vadba – plesne koreografije ob uporabi stepa – stopničke, na katero stopamo in iz nje sestopamo;
  • belly dance fitnes (orientalski ples v fitnesu) – trebušni ples kot vadba za moč in koordinacijo;
  • salsa aerobika – latinsko obarvane koreografije s pridihom aerobike;
  • afro plesna fitnes vadba – plesna vadba na afriške ritme;
  • fitnes ples na drogu – vadba ob drogu, ki združuje ples, akrobatiko in moč;
  • barre workout – plesno-baletno obarvana vadba z vadbeno letvijo (baletni drog), pogosto kombinirana s pilatesom in vajami za moč;
  • SH’BAM (Les Mills program) – enostavne plesne koreografije na trenutno priljubljene glasbene uspešnice;
  • BodyJam (Les Mills program) – plesna vadba, ki združuje različne plesne stile in se redno spreminja, dopolnjuje z novimi koreografijami.

Za poučevanje rekreativnega plesa so pomembna načela prilagajanja vsebine starosti, gibalnim sposobnostim in motivaciji vadečih. Učni cilji pogosto vključujejo usvajanje in nadgradnjo osnovne plesne tehnike, razvoj ritmičnosti, telesnega zavedanja in sposobnosti sodelovanja.

Interdisciplinarno se rekreativni ples povezuje s področji javnega zdravja, rehabilitacije in socialnega dela, kjer je poudarjeno tudi ugotavljanje učinkov vadbe, kot so izboljšanje telesne zmogljivosti, ohranjanje kognitivnih zmožnosti, zmanjšanje stresa in okrepitev socialnih vezi .

Slika 4

Plesna aerobika - Zumba

Foto: Canva

2. Športni (tekmovalni) ples

Športni ples je opredeljen z jasnimi pravili, organiziranimi tekmovanji in strokovnim ocenjevanjem. Zahteva sistematičen trening, razvito tehnično znanje in vključuje strokovno podporo s področja telesne priprave in športne psihologije10. Plesalci so registrirani športniki, ki lahko dosežejo različne stopnje kategorizacije skladno s pravilnikom Olimpijskega komiteja Slovenije.  V to skupino, glede na razdelitev po Statutu Plesne zveze Slovenije, uvrščamo tekmovalne 

  • standardne in latinskoameriške plese,
  • moderne tekmovalne plese in
  • akrobatski rokenrol11.

Slika 5

Latinskoameriški ples

Foto: Canva

Standardni in latinskoameriški plesi v svoji tekmovalni različici združujejo deset plesov. Plesni pari tekmujejo v petih standardnih (angleški in dunajski valček, tango, fokstrot, hitri fokstrot ali quickstep) in/ali v petih latinskoameriških plesih (samba, ča-ča, rumba, pasodoble, džajv). Gre za različno in telesno ter tehnično zahtevno plesno dejavnost, kjer morajo imeti tekmovalci visoko razvite gibalne sposobnosti, predvsem koordinacijo, moč in gibljivost ter visoko stopnjo telesne zmogljivosti13. Raziskovalci potrjujejo, da sodi športni ples med visoko intenzivne dejavnosti, saj vključuje hkratno delovanje aerobnega in anaerobnega sistema ter povzroča srčne utripe nad 180/min14. Standardni plesi so po svoji obliki (ta vključuje celotni plesni vtis: držo para, njuno gibanje, plesne figure, pot, ki jo opravita plesalca med plesom) bolj konvencionalni, tekmovalci plešejo v zaprti drži, kjer se plesalka in plesalec gibljeta kot eno telo. Latinskoameriški so bolj svobodni plesi, tekmovalci več časa plešejo v odprti drži, vsak izmed plesov ima svojo vsebino in značaj, ki naj bi ga plesni par tudi prikazal v svoji interpretaciji.

Moderni tekmovalni plesi se delijo na urbane oziroma ulične plese, na umetnost uprizarjanja in na plese v paru. Ulične plese predstavljajo hip hop, breakdance, electric boogie, street – ulični ples, šov ples, disko ples ipd .

Slika 6

Breakdance

                   Foto: Arhiv plesalca Tilna Grašiča

Hip hop ima v primerjavi z drugimi plesnimi zvrstmi razmeroma kratko zgodovino. Nastal je v zgodnjih sedemdesetih letih na ulicah newyorškega Bronxa kot kulturno gibanje afro- in latinoameriških skupnosti. Temelji na ritmu, spontanem izražanju in združuje elemente različnih plesnih tradicij. Ples sam po sebi predstavlja kombinacijo gibov, korakov in gest, s katerimi plesalci izražajo čustva, ritem in energijo.

Skozi čas so se razvili različni stili hip hopa. Med najzgodnejšimi sta breakdance, ki zahteva moč in akrobatske sposobnosti, ter electric boogie, osredotočen na izolacije in nadzor nad mišicami. Pozneje so se uveljavili še popping, locking in animation, ki temeljijo na kontrakcijah in ritmični usklajenosti telesa. Komercialni ples, znan iz videospotov, je bolj dostopen širšemu občinstvu, medtem ko lirični hip hop povezuje gibanje z besedilom in čustveno interpretacijo glasbe.

Na hip hop so vplivale tudi druge kulture – nastali so stili (različice s svojimi značilnostmi), kot so reggaeton, dancehall in afriški hip hop, ki združujejo hip hop gibe z afriško in latinskoameriško plesno dediščino. Poleg tega se pojavljajo še house, ki zahteva eksplozivnost in vzdržljivost, ter vizualno zanimiva vogue in waacking, prepoznavna po zahtevni koordinaciji rok.

Danes hip hop velja za eno najbolj dinamičnih in raznolikih plesnih zvrsti, ki združuje tehnično zahtevnost, telesno moč in izrazno svobodo. Med slovensko mladino je izredno priljubljen in v Plesni zvezi Slovenije je največ tekmovalcev registriranih prav v tej plesni zvrsti.

Podkategorija modernih tekmovalnih plesov umetnost uprizarjanja vključuje plesne zvrsti, kot so balet, jazz, step, akrobatski ples, modern in sodobni ples, šov ples, prav tako pa v to podkategorijo po novi delitvi15 sodijo orientalski ali trebušni plesi, ljudski ‒ etnični plesi, mjuzikal, flamenko, ki so bili v preteklosti razvrščeni v svojo podskupino, imenovano tradicionalni plesi.

Zadnja podkategorija modernih tekmovalnih plesov so plesi v paru, kot so argentinski tango, salsa, merenge, bačata, karibski plesi, latin šov, diskofoks, west coast swing, jitteburg itd.15.

Kljub temu da se plesi, ki prihajajo iz Latinske Amerike, delijo na pet takšnih, v katerih se tekmuje v zvrsti latinskoameriških plesov (čeprav prihaja eden od njih iz severne Amerike – to je džajv, pa je po svoji naravi bolj podoben latinskoameriškim), pa veliko latinskoameriških plesov sodi v zvrst modernih tekmovalnih plesov (salsa, bačata, kizomba, karibski plesi, latin šov, argentinski tango ipd.), saj so ti plesi doživeli svoj tekmovalni razcvet prav v zadnjih dveh desetletjih in postali izredno priljubljeni tudi pri nas.

Akrobatski rokenrol je tretji od športnih plesov in združuje ples z akrobatiko. Je visoko intenziven šport, ki vključuje različne brce, obrate, skoke, položaje in akrobatske elemente16. Vsak plesni nastop traja od 60 do 90 sekund pri tempu od 145 do 152 udarcev na minuto17. Osnovni korak, ki pokriva več kot polovico koreografije, vključuje tri udarce pod kotom vsaj 90°. Hiter glasbeni tempo, visoki brci, akrobatski in drugi koreografski elementi zahtevajo visoko stopnjo srčno-dihalne vzdržljivosti, eksplozivno moč, ravnotežje in koordinacijo18.

Slika 7

Akrobatski rokenrol

Foto: Mirjam Kerpan Izak

Sklep

Različne razvrstitve plesa odražajo njegovo kompleksno naravo kot kulturnega, umetniškega, športnega in družbenega fenomena. Takšno razvrščanje omogoča raziskovalcem, pedagogom in praktikom sistematično razumevanje, primerjanje in razvijanje plesnih praks. Pomembno pa je poudariti, da se posamezne skupine pogosto prepletajo – plesna praksa lahko hkrati uresničuje rekreativne, umetniške, družbene in ritualne cilje, posamezni plesi pa se lahko pojavljajo v različnih skupinah ali podskupinah (npr. balet ali sodobni ples). 

Opozorili bi še na izraze, ki so pogosto privzeti iz angleškega jezika in jih v večini držav ne prevajajo. V Sloveniji smo prevedli nekatere izraze (npr. ulični ali urbani plesi), nekatere zaradi dolge tradicije uporabe angleške izgovorjave pišemo in izgovarjamo poslovenjeno (npr. rokenrol, džajv itd.), pri številnih pa uporabljamo kar angleški zapis (npr. electric boogie, lindy hop itd.). Zgled zapisa nekaterih plesov je bila uporaba izrazov Plesne zveze Slovenije. Gotovo pa stroko čaka še ureditev strokovnih izrazov (in mogoče priprava plesnega slovarja), kar predstavlja precej zahtevno nalogo in poseben strokovni izziv.

Prav zato je večdisciplinarni pristop (kineziologija, zdravstvo, etnologija, antropologija, pedagogika, performativne študije, sociologija, jezikoslovje …) k preučevanju plesa ključen za njegovo celovito obravnavo.

Viri:

1Kaeppler, A. L. (1978). Dance in Anthropological Perspective. Annual Review of Anthropology, 7, 31–49.
2Britannica. (2023). Types of dance. Encyclopædia Britannica. https://www.britannica.com/art/dance/Types-of-dance
3Kaeppler, A. D. (2000). Dance ethnology and the anthropology of dance. Dance Research Journal, 32(1), 116–125. https://doi.org/10.2307/1478285
4UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization). (2021). Intangible cultural heritage: Dance. https://ich.unesco.org/en/dance
5Giurchescu, A. (1994). Classification of dance. V A. Giurchescu in E. Torp (ur.), Theory and methods in dance research: A European approach to the holistic study of dance  (str. 41–60). ICTM Study Group on Ethnochoreology.
6Royce, A. P. (2004). The anthropology of dance (2nd ed.). Dance Books.
7ISTD - Imperial Society of Teachers of Dancing. (2023). Dance genres. https://www.istd.org/discover/dance-genres
8Wikipedia (2023). List of dance styles. https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_dance_styles
9Stinson, S. (1997). A Question of Fun: Adolescent Engagement in Dance Education. Dance Research Journal, 29(2), 49–69.
10Briazgounov, S. in Smith, R. (2000). Competitive Ballroom Dancing. McFarland.
11Statut Plesne zveze Slovenije (b. d.). KMBT_C284-20221122160021  
12Da Silva, A. H. in Bonorino, K. C. (2008). BMI and flexibility in ballerinas of contemporary dance and classical ballet. Fitness & Performance Journal, 7(1), 48‒51.
13Lukić A. L., Bijelic, S., Zagorc, M. in Šebić, L. (2011). The importance of strength in sport dance performance technique. SportLogia, 7(1), 61−67.
14McCabe, T. R., Wyon, M., Ambegaonkar, J. P. in Redding, E. (2013). A bibliographic review of medicine and science research in Dance Sport. Medical problems of performing artists, 28(2), 70‒79.
15International Dance Organization. (2025, August). IDO dance sport rules and regulations. https://www.ido-dance.com
16Lutsenko, Y. (2018). Quality of implementation of structural components of competitive programs of qualified athletes, as a factor determining the sporting result in acrobatic rock and roll. Slobozhansky scientific and sports bulletin,  41‒44.
17WRRC (2023). Rock and roll rules ver 1.9. Rock’n’Roll Rules. WRRC ‒World Rock'N'Roll Confederation. TR_0001_19_RR_Rules.pdf
18Chlapcová, A., Olej, P., Kolbová, K. in Kyselovičová, O. (2022). Explosive Power of Lower Limbs of Acrobatic Rock and Roll Dancers. Acta Facultatis Educationis Physicae Universitatis Comenianae, 62(1), 8‒15. https://doi.org/10.2478/afepuc-2022-0002

Povezave na posamezne plese oziroma plesne zvrsti so vezane na naslednji vir:

Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa, https://ples.fakultetazasport.si/. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.