Dober občutek za ritem igra ključno vlogo pri koordinaciji in nadzoru gibanja. Omogoča tekoče, usklajeno gibanje, saj spodbuja natančnost in osredotočenost pri izvajanju kompleksnih nalog, usklajevanje gibov s časovnimi intervali pa pripomore k bolj ekonomičnemu in manj utrujajočemu gibanju
dr. Petra Zaletel in dr. Marjeta Kovač
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Ritem pozitivno vpliva na usvajanje in izvajanje gibalnih vzorcev, pa tudi na um in čustva1,2. Pri vadbi, kot je joga, sledenje ritmu dihanja pomaga pri mentalni osredotočenosti, v plesu in glasbi pa omogoča tudi izražanje različnih čustev in sproščanje napetosti. Glasba in ritem sta v vadbi pogosto uporabljena za izboljšanje telesnega in čustvenega počutja, saj ritem pomaga pri zmanjševanju stresa in dviguje dobro razpoloženje. S prilagoditvijo gibanja ritmičnim vzorcem telo deluje bolj usklajeno in ekonomično, kar je, zaradi manjše utrujenosti, posebej koristno pri daljših telesnih naporih, kot so tek, plavanje ali druge vzdržljivostne dejavnosti3.
Poleg telesnih in čustvenih koristi igra ritem pomembno vlogo v socialnih in kognitivnih funkcijah1. Pri ekipnih športih in skupinskih dejavnostih omogoča usklajeno sodelovanje med udeleženci, kar krepi povezanost in izboljšuje uspešnost skupine. Raziskave kažejo tudi, da posamezniki z razvitim ritmom hitreje prepoznavajo gibalne vzorce, imajo boljši spomin ter bolje razvite sposobnosti za časovno zaznavo, kar izboljšuje proces gibalnega učenja in odločanja za gibalni odziv v različnih pogojih1,2.
Poleg že predlaganih vaj, ki si jih lahko pogledate na povezavi, in poleg prepoznavanja ritmičnega zapisa z notnimi vrednostmi, predstavljamo spodaj nekaj osnovnih vaj za začetek poučevanja ritma:
- Ploskanje: Štejemo najprej enakomerno do štiri, kasneje do osem in na vsak udarec v taktu ploskamo. Ko učenci to usvojijo, se premikajo po prostoru, ploskajo bolj poudarjeno na prvi udarec, na ostale pa umirjeno, vedno istočasno s korakom, ki jim predstavlja metronom ‒ tempo. Omenjeno vajo izvajamo brez glasbe. Vaje si lahko ogledate na povezavi.
- Zrcala: učenci vadijo v parih, obrnjeni drug proti drugemu. Na prvi udarec v taktu eden od dvojice pokaže poljubni gib, ki ga na tretji udarec v taktu drugi, ki je njegovo „zrcalo“, ponovi z zamudo dveh udarcev. Na primer na 1 prvi učenec dvigne roke v vzročenje in jih na 2 spusti nazaj v začetni položaj (priročenje), drugi učenec („zrcalo“) dvigne roke v vzročenje na 3 in jih na 4 prav tako priroči.
- Kontrastna gibanja: učenci vadijo v parih, pri čemer eden od dvojice izvede oster (sunkovit) gib na prvi udarec v taktu, drugi učenec pa na tretji udarec izvede kontrastno gibanje prvemu. Npr.; a) če se prvi vzpne na prste in iztegne roke ter telo navzgor (na 1), lahko drugi počepne (na 3); b) prvi povleče roke k sebi, drugi jih sproži naprej (predroči) ipd. Vedno učenca menjavata vlogi. Nalogo lahko otežimo tako, da drugi učenec izvaja kontrastno gibanje že na drugi udarec v taktu in ga do konca takta potem ne spreminja.
- Kvadrati: učenci hodijo naprej v štiričetrtinskem taktu, na prvi udarec se sunkovito obrnejo za 90 stopinj in nadaljujejo v novi smeri. To ponovijo štirikrat, tako da oblikujejo pravi kvadrat. Nalogo otežimo tako, da hodijo nazaj ali enkrat v eno smer, drugič v drugo.
- Vlakci ali posnemanje poudarka: V koloni so štirje učenci, od katerih vsak predstavlja dobo v taktu (prvi – prvo, drugi – drugo itn.). Učenci hodijo po prostoru, vodja kolone izvede na vsak prvi udarec v štiričetrtinskem taktu močan in oster gib s poljubnim delom telesa na mestu in ga »zamrzne« za naslednje tri udarce. Skupina ponavlja gibe čim bolj skladno, lahko tudi drugi v koloni ponovi enak gib na drugi udarec, tretji na tretji udarec in četrti na četrtega. Potem hodijo en takt (= 4 udarce) naprej brez gibanja in nato zopet prvi v skupini na prvi udarec izvede naslednji oster, sunkovit gib, ki si ga predhodno izmisli (na primer odročenje, odnoženje, poskok, počep, odmik glave ipd.), vsakokrat pa uporabi drugačen gib. Kasneje lahko vodjo zamenjamo in spremenimo vrstni red učencev.
- Spoznavanje »osmice« in pavze: Osmica je sestavljena iz dveh štiričetrtinskih taktov, torej vsebuje 8 dob, pavze pa so prazne dobe, brez udarcev, ki trajajo časovno enako dolgo kot posamezna doba. V spodnjem primeru so štirje udarci v prvem taktu in štiri pavze v drugem taktu. Učenci korakajo celo osmico, vendar ploskajo samo prve štiri udarce. Na pavzo roki razklenejo – odročijo skrčno in samo nihajo vsako dobo. Lahko izvedejo tudi obratno zaporedje, tako da so pavze v prvem taktu, v drugem pa so polne dobe. Nato lahko pavzo damo na poljuben udarec v osmici, v spodnjem primeru na 3. in 7. udarec.
●
1 |
●
2 |
●
3 |
●
4 |
│ |
x
5 |
x
6 |
x
7 |
x
8 |
x
1 |
x
2 |
x
3 |
x
4 |
│ |
●
5 |
●
6 |
●
7 |
●
8 |
●
1 |
●
2 |
x
3 |
●
4 |
│ |
●
5 |
●
6 |
x
7 |
●
8 |
- Spoznavanje »osminke«, ki traja polovico četrtinke, torej polovico dobe: Vsi skupaj glasno štejemo »1 in, 2 in, 3 in…«, zato da ohranjamo enakomerno porazdelitev cele dobe. Najprej učenci ploskajo en takt četrtink (na vsako dobo en plosk, torej na 1, 2 ,3, 4) in v drugem taktu osminke (torej na 5 in 6 in 7 in 8 in – to je 8x; glej prvi primer spodaj), da dobijo primerjavo med obema dolžinama notnih vrednosti. Kasneje vstavljajo osminke poljubno v osmico na posamezne ‒ določene udarce. Za zahtevnejše učence dodamo kasneje še pavze. Vzorce ponavljajo nekajkrat zaporedoma in s korakom ohranjajo tempo. Navajamo nekaj primerov spodaj, druge pa si lahko ogledate na povezavi ploskanja osmic:
●
1 |
●
2 |
●
3 |
●
4 |
│ |
• •
5 in |
• •
6 in |
• •
7 in |
• •
8 in |
• •
1 in |
• •
2 in |
• •
3 in |
• •
4 in |
│ |
●
5 |
●
6 |
●
7 |
●
8 |
●
1 |
• •
2 in |
• •
3 in |
●
4 |
│ |
●
5 |
• •
6 in |
• •
7 in |
●
8 |
• •
1 in |
●
2 |
●
3 |
• •
4 in |
│ |
●
5 |
• •
6 in |
●
7 |
●
8 |
●
1 |
• •
2 in |
x
3 |
●
4 |
│ |
• •
5 in |
●
6 |
●
7 |
• •
8 in |
- Ustvarjanje ritmičnih vzorcev: Učence razdelimo v skupine po štiri. Vsaka skupina pripravi svoji ritmični vzorec, ki ga kasneje predstavi ostalim. Najprej vzorec predstavi s štetjem naglas in ploskanjem, nato svojo osmico ponovi samo s ploskanjem. Tretjo ponovitev predstavljene osmice ponovijo vsi učenci in tako preverjajo, če so si zapomnili predstavljen ritem. Nekatere osmice si lahko zapomnijo slušno, druge pa s štetjem. Primeri osmic, ki si jih slušno lažje zapomnijo in so primernejše za začetnike, so predstavljene spodaj:
●
1 |
●
2 |
●
3 |
●
4 |
│ |
• •
5 in |
• •
6 in |
• •
7 in |
• •
8 in |
• •
1 in |
• •
2 in |
• •
3 in |
●
4 |
│ |
x
5 |
x
6 |
●
7 |
●
8 |
●
1 |
●
2 |
• •
3 in |
●
4 |
│ |
●
5 |
●
6 |
• •
7 in |
●
8 |
●
1 |
x
2 |
●
3 |
x
4 |
│ |
●
5 |
x
6 |
●
7 |
x
8 |
- Ritmični vzorec enostavnih gibanj: Posamezne skupine učencev na svoj ritmični vzorec pripravijo gibanje, ki naj vsebuje samo elemente preprostih, t. i. naravnih gibanj, kot so korakanje, tek, poskok, počep, dvig kolena, brca ipd. Predstavijo ga pred sošolci najprej z glasnim štetjem, potem pa samo z gibanjem, brez štetja. Ostali poskušajo zaploskati v ritmu, ki so ga njihovi sošolci predstavili z gibanjem, npr.:
|
●
1
|
●
2
|
• •
3 in
|
●
4
|
│
|
●
5
|
• •
6 in
|
X
7
|
●
8
|
1 ‒ korak v stran DN (desna noga),
2 ‒ korak v stran LN (leva noga),
3 in ‒ 2-krat sonožni poskok z nogama skupaj,
4 ‒ poskok raznožno z doskokom v počep,
5 ‒ vzravnava iz počepa,
6 in ‒ zasuk kolen navznoter (“6”) in navzven (“in”),
7 ‒ otrpnemo v prejšnjem položaju, v tem primeru v zasuku kolen navzven (6 in), ker je na 7 pavza
8 ‒ skok.
- Izvajanje vseh naštetih vaj ob glasbeni spremljavi: Šele ko so učenci usvojili predstavljene vaje, vključimo glasbeno spremljavo, tako da poskušajo ploskniti na vsak poudarjen udarec, kasneje na začetek osmice. Uporabimo različne stile glasbe z različno hitrostjo. Vadbo nadgradimo tako, da se učenci gibljejo ob glasbi in zraven glasno štejejo ritmične udarce.
Večino vaj lahko izvajamo že v vrtcu. Pri tem si pomagamo tudi s prispodobami (z gibanjem lahko posnemamo živali ali stvari ali pojave v naravi …). V osnovni šoli jih lahko vključimo v uro športa ali uro glasbe. Pri uri športa jim lahko namenimo sklepni del ure, pri tem pa imamo v glavnem delu lahko druge vsebine (npr. odbojko ali gimnastiko). Ob takem pristopu bodimo načrtni in vaje izvajamo daljše časovno obdobje, za motivacijo pa menjujmo glasbeno spremljavo ali uporabimo različne pripomočke (pisane rutice, pisane cofe, palice). Vaje lahko izvajamo tudi v razširjenem programu (RaP; jutranjem varstvu oz. v podaljšanem bivanju) ali med gibalnim odmorom. V srednji šoli lahko takšnim vajam namenimo sklepni del ure ali pa jih za popestritev izvedemo med dvema t. i. „blok“ urama. Vaje pa so zanimive in koristne tudi za starostnike, ki lahko ob vadbi tudi zapojejo.
Viri:
1Frischen, U., Dege, F. in Schwarzer, G. (2022). The relation between rhythm processing and cognitive abilities during child development: The role of prediction. Frontiers Psychology, Sec. Developmental Psychology, Vol. 13 https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.920513
2Aitken, J. C., Wilson, S., Coury, D. in Moursi, A. M. (2002). The effect of music distraction on pain, anxiety and behavior in pediatric dental patients. Pediatric Dentistry, 24(2), 114–118.
3Liparoti, M., & Minino, R. (2021). Rhythm and movement in developmental age. Journal of Human Sport and Exercise, 16(3proc), S930–S937. https://doi.org/10.14198/jhse.2021.16.Proc3.10