Zaradi pojava različnih dejavnosti v vodi, ob in na njej ter pod njo je smiselno obstoječi model poučevanja plavanja pri nas nadgraditi z usvajanjem spretnosti vodne kompetence. Na ta način bomo lahko premaknili cilj začetnega programa poučevanja plavanja iz obstoječega »postati plavalec« v »postati VAREN plavalec«.
dr. Jernej Kapus in dr. Marjeta Kovač
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Glede na vključenost poučevanja plavanja v šolske programe ima učitelj (izraz učitelj uporabljamo za vsako osebo, ki lahko skladno z zakonodajo poučuje plavanje) kar nekaj možnosti, da na različnih ravneh usvojenosti plavalnega znanja in v različnih organizacijskih oblikah nadgradi učenčevo/dijakovo vodno kompetenco.1 Slovenija ima zelo dodelan sistem poučevanja plavanja, ki se lahko začne že v z 10-urnim plavalnim tečajem v vrtcu oz. prvem razredu osnovne šole v okviru nacionalnih športnih programov Naučimo se plavati, Mali sonček in Zlati sonček.2 V drugem ali tretjem razredu je 20-urni plavalni tečaj del obveznega pouka predmeta šport, v četrtem ali petem razredu pa lahko šole organizirajo plavalno šolo v naravi.3 V šestem razredu učitelji, skladno z učnim načrtom3, preverijo znanje plavanja in sporočijo podatke Zavodu Republike Slovenije za šport Planica. Ta podatke o plavalnem znanju osnovnošolcev glede na državno raven, raven po statističnih regijah in po področnih centrih letno objavlja v vsem dostopni publikaciji Šport v številkah.
USVAJANJE SPRETNOSTI VODNE KOMPETENCE V RAZLIČNIH POGOJIH UČENJA IN ORGANIZACIJSKIH OBLIKAH
Spretnosti vodne kompetence učenci usvajajo v različnem vodnem okolju.1-2 Učitelj začne s poučevanjem v bazenu (vrtec, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje), kjer so pogoji stabilni in zato najprimernejši za plavalne začetnike. Ko učenec usvoji vodne kompetence v bazenu, naj se preizkusi tudi v zahtevnejših pogojih, kot so: valovita, razburkana, hladnejša voda in voda s tokom. Pri različnih dejavnostih v vodi (igranje vaterpola, skoki v vodo …), pod njeno gladino (potapljanje, podvodni ribolov …) ali na njej (veslanje na deski, jadranje, jadranje na deski, vožnja s kajakom ali kanujem ali raftom …) so namreč pogoji drugačni (zahtevnejši) kot v bazenu!
Slika 1
Usvajanje spretnosti vodne kompetence se začne v bazenu (Vir: Canva)
Pogoje valovite vode lahko vzgojitelj ustvari v vrtcu v poletnih dneh že s škropljenjem v majhnih plastičnih bazenih, vzgojitelj in učitelj pa z enostavnim škropljenjem in valovanjem v plitvini bazena med 10-urnim plavalnim tečajem. Lahko pa izkoristi različne bazene z valovi ali vodnim tokovi ali plavalne kanale v vodnih parkih. To lahko stori v plavalni šoli v naravi, če jo organizira v toplicah, ali pa na športnem dnevu. Priporočamo, da od vključno 6. razreda osnovne šole dalje šole (tako osnovne kot srednje) organizirajo vsaj en športni dan v vodnem parku, pri katerem ne bo glavna dejavnost prosto kopanje, temveč usvajanje spretnosti
varnega vstopa v vodo, nadzorovanja in usklajevanja dihanja, obdržanja na gladini, orientacije v vodi, plavanja v različnih položajih, potopa in plavanja pod gladino ter varnega izhoda iz vode
v valoviti vodi in vodi s tokom. Pri tem mora učitelj biti ves čas prisoten, pouk usmerja in ga nadzira.
Najlažje izkušnjo z zahtevnejšimi pogoji učitelj ponudi v šoli v naravi s plavalnimi dejavnostmi, ki jo organizira v naravnem kopališču (morju). Kar 77% slovenskih osnovnih šol izvede plavalno šolo v naravi v morskem okolju2, pa tudi nekatere gimnazije organizirajo različne vodne dejavnosti v obliki šole v naravi. V naravnem kopališču so namreč pogoji bistveno bolj spremenljivi kot v bazenskih kopališčih. Omenjene spretnosti vodne kompetence lahko poučuje v valoviti, razburkani, hladnejši vodi in v vodi s tokom. Zaradi kopališkega reda in vzdrževanja čistoče bo učitelj v šoli v naravi lažje organiziral tudi pouk in vadbo plavanja z rešilnim jopičem in v obleki. Za slednjo naj učenec enostavno uporabi že umazana oblačila, ki jih lahko nato v sončnem vremenu hitro osuši. Z vadbo v raznolikih pogojih v morju bo učenec osvojil tudi spretnost plavanja v odprtih vodah. V šoli v naravi lahko učitelj s pomočjo medpredmetnega povezovanja predstavi tudi lokalne nevarnosti, ki se nanašajo na plimovanje in spremenljive vremenske okoliščine. S spremljanjem vremenske napovedi in trenutnih razmer učitelj in učenec skupaj načrtujeta pouk, tj. presodita, kaj bo za učenca varno in kaj morda ne. Tako bo učitelj z zgledom oblikoval učenčevo presojo. S slednjo in z izkušnjo plavanja v odprti vodi bo učenec lahko bolj celovito in temeljito usvojil tudi spretnost samoreševanja, prepoznavanja utapljajočega in varnega nudenja pomoči utapljajočemu.
Slika 2
Usvajanje spretnosti varnega vstopa v vodo je v naravnem kopališču lahko zabavnejše in bolj pestro (Vir: Canva)
VIRI
1Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2).
2Drevenšek, M. in Kovač, M. (2019). Analiza osnovnošolskih šol v naravi s plavalnimi vsebinami. Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 67(1/2), 9-15.
3Kovač, M., Markun Puhar, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Športna vzgoja. Program osnovna šola. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.