ENG | SLO
Moj SLOfit
X
Spretnost plavanja v obleki
09apr.

Spretnost plavanja v obleki

Plavanje | Nazaj
Pri nepričakovanih padcih v vodo smo običajno oblečeni. Pri tem moramo čim hitreje in čim bolj preudarno oceniti okoliščine. Če je mogoče, poskušamo čim prej (glede na pogoje) oblečeni zapustiti vodo. To ni enostavno, zato je pomembno, da učenec izkusi takšne okoliščine. Tako bo bolje pripravljen za morebitno samoreševanje, obenem pa bo spoznal, da je spretnost plavanja v obleki pomembna osnova vodne kompetence varnega plavalca.

Izr. prof. dr. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

UVOD

Pri nepričakovanih padcih v vodo smo običajno oblečeni. Splošno prepričanje je, da se moramo v takih okoliščinah čim hitreje sleči, saj nas obleka vleče navzdol. Vendar so raziskave pokazale, da temu ni tako. Vsaj prvi dve minuti, ko se obleka še ne napije vode in je zrak ujet med plasti oblačil, je naša plovnost večja kot običajno. Še nepremočena zimska oblačila nam dodajo približno 45 Newtonov dodatnega vzgona. Če je plasti oblačil manj, se tudi dodatni vzgon zniža na 25 Newtonov pri spomladansko/jesenskih oblačilih in na 7 Newtonov pri poletnih oblačilih.1

Kljub dodatnemu vzgonu pa nekaterim ljudem oblačila zmanjšajo spretnost obdržanja na gladini (lebdenja ali plavanja na mestu) in premikanja po njej (plavanja).3 To je odvisno od:

  • obleke in obutve. Če smo oblečeni v okornejše delovne kombinezone in težke čevlje, se bomo težje obdržali na gladini in plavali.4
  • naše zgradbe telesa in spretnosti plavanja. Bolj kot smo plovni in bolje kot plavamo brez obleke, manj težav bomo imeli z obdržanjem na gladini ter s plavanjem v obleki.1,5

Med plavanjem obleka namreč poveča upor in nam ovira gibanje rok ter nog, zato je poraba energije večja. Utrujenost in izčrpanost se pri plavanju z obleko pojavita hitreje, kakor brez nje.5 To še posebej velja za načine plavanja, pri katerih vračamo roke nad gladino (kravl, hrbtno … Slika1).5

Slika 1

Učenec mora izkusiti, da je v obleki lažje plavati z vračanjem rok pod gladino (žabje plavanje leve plavalke), kakor z vračanjem rok nad gladino (kravl desne plavalke) (foto Jernej Kapus)

Slika1_mala

Ob večji plovnosti nam obleka nudi tudi toplotno izolacijo. Voda se namreč ulovi med plasti oblačil in v obleko samo; ker ne kroži, jo telo ogreje.

Če pademo oblečeni v vodo, moramo čim hitreje in čim bolj preudarno oceniti okoliščine. Glede na predstavljene rezultate raziskav je priporočljivo, da poskušamo vodo čim prej (glede na pogoje) oblečeni zapustiti. Če je za to potrebno krajše plavanje, se pred tem ne slečemo, temveč plavamo v obleki v prsnem ali hrbtnem položaju, pri čemer vračamo roke pod gladino (žabje plavanje, meduza).

Če vode ne moremo hitro zapustiti, ostanemo oblečeni in poskušamo lebdeti na gladini ali plavati na mestu v hrbtnem položaju ter pri tem iskati pomoč. Smo glasni, rok ne dvigujemo iz vode. Če imamo težave obdržati se na gladini, se sezujemo in postopno slačimo.

Redkeje (pri padcu v reko ali z večjega plovila) je za rešitev na kopno treba plavati dlje. Takrat se sezujemo in postopno odvržemo oblačila. Zaradi obleke bomo namreč hitreje utrujeni in tako izčrpani, da ne bomo mogli več nadaljevati s plavanjem. To velja tudi za plavanje (samoreševanje) v mrzli vodi, kjer negativni učinki obleke (večji upor in oviranje gibanja okončin) hitro premagajo pozitivne učinke (toplotna izolacija). Zato bomo v mrzli vodi prej prenehali s plavanjem v obleki zaradi utrujenosti/izčrpanosti, kot pa zaradi podhladitve.7

Pred izhodom iz vode se je smiselno sleči, še posebej takrat, ko gladina in kopno nista v približno enaki višini. Izkazalo se je namreč, da je prehod na kopno bistveno težji v obleki, kot brez nje ali z rešilnim jopičem.8 To ne velja pri krajšem plavanju (ko smo še oblečeni) in izhodu iz hladne ali mrzle vode. V takih pogojih obleka namreč predstavlja pomembno zaščito pred izgubo toplote in posledično podhladitvijo. To pa je stanje, ki nam zmanjša moč oprijema in sposobnost obdržanja za trdno oporo na kopnem.9

Pri vseh rešitvah je ključna začetna presoja lastnih sposobnosti in znanja ter pogojev. Ta presoja je lažja, če imamo s plavanjem v danih pogoji že izkušnje, kar pomeni, da smo že bili kdaj oblečeni v vodi, da smo plavali v valoviti ali mrzli vodi, da smo iskali primeren izhod iz vode in da smo varno prešli na kopno.
 

KAKO UČITELJ POUČUJE SPRETNOST PLAVANJA V OBLEKI

Večina ljudi nima izkušnje plavanja v obleki. Zato takšne okoliščine običajno podcenjujejo. To še posebej velja za mlade, adolescente in tudi za nekatere odrasle.6 Ko to enkrat poskusijo, ugotovijo, da je bistveno težje, kot so pričakovali. Zato je dobrodošlo, da učitelj s poučevanjem plavanja omogoči učencu tudi to izkušnjo. Le na takšen način ga nenaden padec v obleki v vodo in reševanje iz nje ne bosta tako presenetila, da bi se začel utapljati.

pretnost plavanja v obleki spada med spretnosti, ki se nanašajo na okolje (sem uvrščamo še spretnost plavanja z rešilnim jopičem in spretnost plavanja v odprtih vodah). To pomeni, da učitelj poučuje vse spretnosti vodne kompetence, ki se neposredno nanašajo na učenca, še v različnem okolju (z rešilnim jopičem in z obleko, v valoviti vodi, razburkani vodi, vodi s tokom, hladni vodi …). Pri tem mora seveda poskrbeti, da so tudi zahtevnejši pogoji za učenca še vedno varni in nadzorovani. Učenec naj torej oblečen (na začetku v lahka poletna oblačila, kasneje pa učitelj vaje otežuje s postopnim dodajanjem obleke ali posameznih slojev oblačil):

  • pade in skoči na noge v vodo (Slika 2),
  • v različnih položajih vadi izdihovanje v vodo (Slika 3),
  • lebdi in plava v hrbtnem ali pokončnem ali prsnem položaju (Slike 2 in 4). Tako bo učenec spoznal, kateri način mu bo najbolj koristil, če slučajno pade oblečen v vodo,
  • se čelno ali vzdolžno obrača iz hrbtnega v prsni položaj ali obratno,
  • spreminja smeri v levo ali desno med plavanjem v prsnem ali hrbtnem položaju,
  • vadi izhode iz plitve ali globoke vode ali po stopnicah, ki so spolzke (če je možno).

Slika 2

Učenci vadijo padce v vodo z obleko in brez nje (foto Jernej Kapus)

Slika2_mala

Slika 3

Pihanje mehurčkov med lebdenjem z obleko (foto Jernej Kapus)

Slika3_mala

Sliki 4

Lebdenje na gladini v bombici in zvezdici z obleko (foto Jernej Kapus)

Slika4levo_malaSlika4desno_mala

Glede na to, da se pri samoreševanju načeloma v vodi ne slačimo, naj bo ta naloga le dodatna, da učenec ugotovi, kako zahtevno je lahko to opravilo.

Slika 5

Slačenje v vodi naj bo le dodatna vaja spretnosti (foto Jernej Kapus)

Slika5_mala

Učenec naj poskuša plavati tudi obut. Nekateri čevlji so iz lahkih materialov, ki mu bodo vzgon dodali, drugi so težki in robustni. Te naj se uči sezuti v vodi.2 Zaradi kopališkega reda in vzdrževanja čistoče bo učitelj verjetno težje organiziral pouk in vadbo plavanja v obleki v bazenskem kopališču. Priporočljivo je, da to izvede v morju ali v jezeru, v okviru poletne šole v naravi ali podobnih taborov na obali. Enostavno, učenec naj za omejene vaje uporabi že umazana oblačila, ki jih lahko nato v sončnem vremenu hitro osuši.

Z usvajanjem spretnosti plavanja v obleki učenec spozna, da je potrebno več napora kot običajno, a je tako bolje pripravljen za samoreševanje pri nepričakovanih padcih v vodo. Spretnost plavanja v obleki je torej pomembna osnova vodne kompetence varnega plavalca, ki se jo preverja s preizkusom za stopnjo srebrnega delfina.

VIRI

1Brwood, M. J., Bates, V., Long, G. in Tipton, M. J. (2011). “Float First:”: Trapped air between clothing layers significantly improves buoyancy on water after immersion. International Journal of Aquatic Research and Education, 5(2), 147‒163.

2Connolly, J. (2014). "Drowning: The First Time Problem." International Journal of Aquatic Research and Education, 8(1), 66‒72.

3Stallman, R. K., Laakso, B. W. in Kjendlie, P-L. (2011). A comparison of performance on a 200m combined test with and without outer clothing. V J. Scarr, M. Sharp, M. Smeal in H. Khoudair (ur.) Proceedings of the World Conference on Drowning Prevention (str. 32). Da Nang, Vietnam.

4Amtmann, J. A., Harris, C., Spath, W. in Todd, C. (2012). Effects of standard labor-wear on swimming and treading water. Intermountain Journal of Sciences, 18(1-4), 49–54.

5Moran, K. (2014a). Can you swim in clothes? An exploratory investigation of the effect of clothing on water competency. International Journal of Aquatic Research and Education, 8(4), 338–350.

6Moran, K. (2015) "Can You swim in Clothes? Reflections on the Perception and Reality of the Effect of Clothing on Water Competency." International Journal of Aquatic Research and Education, 9(2), 1–20.

7Bowes, H., Eglin, C. M., Tipton, M. J. in Barwood, M. (2016). Swim performance and thermoregulatory effects of wearing clothing in a simulated cold-water survival situation. Europen Journal of Applied Physiolgy, 116, 759–767.

8Moran, K. (2014b). Getting out of the water – how hard can that be? International Journal of

Aquatic Research and Education, 8(4), 321‒333.

9Golden, F. in Tipton, M. (2002). Essentials of sea survival. Human Kinetics.

 

 

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.