ENG | SLO
Moj SLOfit
X
Pridobivanje spretnosti plavanja v odprtih vodah
11apr.

Pridobivanje spretnosti plavanja v odprtih vodah

Plavanje | Nazaj
V primerjavi z bazenskimi kopališči je plavanje v odprtih vodah (reke, jezera, morje) zaradi okoliščin, ki so lahko zelo različne, hitro spremenljive in zato nevarnejše, poseben izziv. Zato se naj učenec preizkusi tudi v plavanju v odprtih vodah, saj je primerno ravnanje pri takšni izkušnji pomemben temelj vodne kompetence varnega plavalca.

Izr. prof. dr. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

UVOD

Poletje, sonce, morje, jezera ... hja. Včasih živimo za to, da plavamo in pri tem uživamo v vodnem okolju, spet drugič plavamo zato, da (pre)živimo. Plavanje v odprtih vodah je čudovito, saj tam ni motečih obratov na koncu plavalne steze in za marsikoga morda dolgočasnega plavanja gor in dol po (pre)kratkem bazenu. Vendar pozor! Večina utopitev se zgodi v odprtih vodah, kot so reke, jezera in morje.1 Običajno gre za plavališča, torej vodne površine, kjer ni nadzora reševalca in ustrezne reševalne opreme. Odprte vode ustvarjajo okoliščine, ki so lahko zelo različne, hitro spremenljive in so za to nevarnejše. Zato je spretnost plavanja v odprtih vodah pomemben temelj vodne kompetence varnega plavalca.2 Sestavljena je iz samozaščitnega obnašanja, poznavanja okolja in prepoznavanja nevarnih okoliščin ter spretnosti samoreševanja pri nepričakovanih težavah (padec v deročo, razburkano ali mrzlo vodo) v odprtih vodah.

SAMOZAŠČITNO OBNAŠANJE PRI PLAVANJU V ODPRTIH VODAH

Če želimo plavati v odprti vodi, je najvarneje izbrati naravno kopališče, torej vodno površino, ki je urejena skladno s predpisi. V takih kopališčih plavajmo le znotraj označenega dela, kamor plovila ne smejo in za varnost skrbi tudi reševalec iz vode. Plavanje zunaj naravnih kopališč, torej v plavališčih, je nevarnejše. Če se vendarle lotimo tega, upoštevajmo naslednja priporočila: 3,4

  1. Pred plavanjem skrbno razmislimo o plavalni razdalji, ki mora biti prilagojena našemu plavalnemu znanju in sposobnostim ter trenutnemu počutju. Pri tem upoštevajmo tudi vodne tokove in vetrove. Pozorno poslušajmo tudi vremensko napoved in ob nenadnem poslabšanju vremena in drugih pogojev plavanja takoj zapustimo vodo. Bodimo pozorni na morebitna opozorila ali svarila.
  2. Nikoli ne smemo v vodo, če smo pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi.
  3. Vsaj uro po zaužitju obilnejšega obroka se izogibajmo dejavnostim v vodi.
  4. Da se izognemo žgočemu soncu, se med 11. in 16. uro v vodi ne zadržujmo dolgo. Plavalno vadbo načrtujmo v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih urah. Pred plavanjem si zaščitimo kožo z ustreznimi zaščitnimi kremami, ki imajo dovolj visok faktor in filter, ki preprečuje škodljive vplive UVA in UVB žarkov. S kremo se ponovno namažemo po vsakem kopanju ali plavanju.
  5. V hladnejši vodi moramo nositi neoprensko obleko ali vsaj obleko z UV-filtrom, ki ščiti kožo pred opeklinami, in očala, ki ščitijo oči pred slano vodo.
  6. Če je vodna gladina preveč valovita, ne vstopajmo v vodo. Če že vstopamo, se predhodno prepričajmo o varnem izstopu.
  7. Preden gremo v vodo, obvestimo nekoga (sorodnika, prijatelja), ki bo na kopnem, kdaj, kam in za koliko časa gremo plavat.
  8. Plavajmo v paru ali večji skupini čim bližje obali (Slika 1). Plavalni partner nam bo dal občutek varnosti; spoštujmo pravilo, da oba paziva drug na drugega in si pomagava pri utrujenosti ali krču.
  9. Da bomo bolje vidni, nosimo svetlo plavalno kapo, za pas pa si pritrdimo vrvico z bojo, ki jo med plavanjem vlečemo za seboj. Če plavamo daljšo razdaljo, na boji vlečemo s seboj tudi plastenko s pijačo. Dolgotrajno plavanje namreč lahko povzroči dehidracijo, zato moramo piti veliko vode. V morju nikar ne pijmo slane vode, ki nas še bolj dehidrira.
  10. Izogibajmo se plavanju čez zalive.
  11. Če ne znamo dobro plavati, se izogibajmo delom z globoko vodo.
  12. Če zaidemo v težave, ostanemo mirni, uležemo se v hrbtni položaj na gladino, mahajmo z roko in kličemo na pomoč.
  13. Pri skokih v vodo moramo biti pozorni na primerno globino vode (pri tem v morju upoštevajmo tudi plimovanje) in na prisotnost plovil ter drugih plavalcev.

Slika 1

V odprti vodi smo varnejši, če plavamo v skupini in blizu obale (foto Rok Zajec)

Slika1

MORJE IN JEZERA

Plavanje v morju in v manjši meri v jezeru se razlikuje od plavanja v bazenu. Valovi in tokovi ter vremenske razmere so lahko zelo spremenljivi in nepredvidljivi. Zato bodimo previdni.

Bodimo pozorni na valovanje

Podobno kot ljudje hodimo, morje, in v manjši meri jezero, valovi. Valovanje je posledica vrtenja zemlje okoli svoje osi in vetrov na gladini. Če ima veter stalno smer, so valovi dolgi in enakomerni, kadar pa piha burja, ki je sunkovit veter, so kratki in odsekani. Valovi le gladina, v globini je voda mirna.5 Podatki o valovanju morja (glede na stanje morja, ki ga opredeljuje Douglasova lestvica) so sicer sestavni del vsake vremenske napovedi.6 Zato jo pozorno spremljajmo in upoštevajmo opozorila.

Preglednica 1

Stanja morja opredeljuje Douglasova lestvica

Stanje morja

Višina valov (m)

Izgled morja

0

mirno (gladko, zrcalno, brezvetrje)

0

More je gladko, izgleda kot zrcalo, ni vetra.

1

mirno – rahlo vzvalovano

0 - 0,1

Rahlo vzvalovano, majhni valovi oziroma nagubano morje.

2

slabo razburkano

0,1 - 0,5

Zelo majhni valovi, ki se ne lomijo.

3

rahlo razburkano

0,5 - 1,2

Manjši valovi, vrhovi valov se že lomijo.

4

zmerno razburkano

1,25 - 2,5

Daljši valovi, pojavi se morska pena, morje začne pršeti.

5

razburkano

2,5 - 4

Valovi se neprekinjeno penijo, pena z vrhov valov prši.

6

zelo razburkano

4 - 6

Visoki valovi se močno penijo, morska pena v obliki gostih prog prši, morje se začne valjati.

7

visoko - težko

6 - 9

Visoki valovi se močno penijo in se začenjajo rušiti. Morska pena prši v gostih progah, ki prekrivajo valove in zmanjšuje vidljivost.

8

zelo visoko - zelo težko

9 - 14

Valovi so izjemno visoki. Bližnja plovili izginjajo iz vidnega polja. Veter lomi vrhove vseh valov. Zrak je poln morske pene, ki prehaja v morski dim in močno zmanjšuje vidljivost.

9

izredno visoko - izredno težko

> 14

Valovi različnih smeri se medsebojno križajo. Prihaja do interference valov. Valovi se lomijo in rušijo. Višino in dolžino valov je težko opisati.

Slika 2

V razburkano morje ne vstopamo (foto Jernej Kapus)

Slika2_mala

V zmerno razburkamo vodo ne vstopamo (Slika 2). Če se vendarle znajdemo v močnejšem valovanju, poskušamo z opazovanjem najti ustrezen izhod iz vode, npr. položnejšo obalo, ki je v zavetrju, manj na udaru valov. To je običajno za pomolom ali rtom ali večjo skalo. Poskušamo plavati do tja, se izhodu približati v hrbtnem položaju z nogami naprej in čim prej stopiti na noge ter zapustiti vodo. Pri tem opazujemo valovanje in poskušamo prepoznati zatišje med valovi. Valovi prihajajo namreč v nizih. Ko so različna valovanja usklajena, so valovi največji in je naš izhod bistveno težji kot takrat, ko se niz konča (in usklajenosti med valovanji ni več) ter se gladina za trenutek umiri.7 Zatišje izkoristimo za lažji in bolj varen izhod iz vode. Zelo dobrodošlo je, če smo pri tem obuti, da si ne poškodujemo stopal.

Proti morskemu toku se ne borimo

Med plavanjem v morju se nam zgodi, da kar naenkrat začutimo hladen pas vode, močnejšo silo ali vrtinec vode. To je morski tok, ki je posledica zemljinega vrtenja, temperaturnih razlik morske vode, vetrov in različne slanosti morja. Na tokove vpliva tudi reliefna značilnost obale in morskega dna. Morski tok je lahko hladen ali topel. Posledica tokov pa sta segrevanje in ohlajanje zraka.9 Močnejše morske tokove lahko povzroči močnejši veter, deloma tudi plimni tokovi (pri izrazitejši razliki med plimo in oseko) ter izlivi rek z večjimi pretoki. Ob močnejših vetrovih smer tokov na gladini sledi (približno) smeri vetra, že omenjeni lokalni vplivi pa lahko smer spremenijo tako, da tokovi na gladini sledijo obliki obale.8

Pred vstopom v vodo se pozanimajmo o lokalnih tokovih. Če se vendarle znajdemo v močnejšem toku, je pomembno, da se z njim ne borimo, temveč ga izkoristimo. Plavajmo s tokom vzporedno z obalo (in ne proti obali), dokler se varno ne umaknemo iz toka ali pa nas sam tok naplavi na obalo. Če ne moremo odplavati iz toka, plavajmo v hrbtnem položaju in počakajmo na pomoč. Ostanemo v globljih vodah, da nas ne potisne na plitve skale ali grebene.3,4

Odprte vode so tudi hladne in celo zelo mrzle

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da je za plavanje najprimernejša temperatura vode od 25 do 30°C.10 Če je temperatura vode nižja od 21°C, govorimo o mrzli vodi.11 Ob hotenem ali nehotenem (padec) vstopu v hladno, mrzlo ali ledeno vodo se naše telo odzove s hitrim in plitkim dihanjem, z zvišano frekvenco srca, s periferno vazokonstrikcijo in s povišanim krvnim pritiskom. Govorimo o šoku mrzle vode (Slika 3), torej o reakcijah telesa, ki so posledica povečanega delovanja simpatičnega živčnega sistema, njihova velikost pa je odvisna od tega, kako nizka je temperatura vode.12 Nenadzorovano dihanje poveča nevarnost vdiha vode in posledično utopitve. Zelo se poslabša tudi naša spretnost plavanja.

Slika 3

Pozimi so temperature odprtih voda tako nizke, da doživimo šok, če slučajno pademo v njih (foto Samo Jeranko)

Slika3_mala

Če pademo v vodo oblečeni, se v takih trenutkih ne slačimo (obleka nam poveča plovnost in nudi toplotno izolacijo) in ne plavamo proti obali (kakor pri padcu v vodo z višjo temperaturo, na katero smo bolj navajeni), temveč se moramo postaviti v položaj zvezdice na gladini (lebdimo ali plavamo na mestu na gladini v hrbtnem položaju) in se zavestno osredotočiti na umiritev dihanja, torej na globje in bolj umirjene vdihe ter izdihe.13 Šok mrzle vode doseže vrh v obdobju od 20. do 90. sekunde in mine po treh do petih minutah, dihanje se umiri in frekvenca srca se zniža na vrednosti pred padcem v vodo.

Ko šok mrzle vode mine, ostanemo na gladini v hrbtnem položaju in poskušamo najti pomoč. Smo glasni, rok ne dvigujemo iz vode. Takrat smo tudi ponovno sposobni plavati, vendar le krajšo razdaljo.12 Mrzla voda namreč zelo poslabša našo koordinacijo in zmanjša mišično moč ter posledično spretnost plavanja. Ugotovili so, da tudi pri zelo dobrih plavalcih plavanje v mrzli vodi ne sme biti daljše od 1300 metrov. Če se odločimo za plavanje, se postopno slačimo, kajti v mrzli vodi negativni učinki obleke (večji upor in oviranje gibanja okončin) hitro premagajo pozitivne učinke (toplotna izolacija, zračni mehurčki). Zato bomo s plavanjem v obleki prej prenehali zaradi utrujenosti/izčrpanosti, kot pa zaradi podhladitve.14

REKE

Reka je sestavljena iz zgornjega, srednjega in spodnjega toka. Zgornji tok ima največji strmec in največjo moč. Običajno je neenakomeren, živahen in ponekod je reka celo deroča. Reka ob zmanjšanju strmca preide v svoj srednji oziroma spodnji tok, kjer je rečna dolina širša. Tako pride do prostora za vijuganje. Teče počasneje in ima manjšo moč. V spodnjem toku reka teče najpočasneje, vijuga in se cepi na rokave. Tok je v tem delu najmanj močan.5 Hitrost vode je največja na sredini reke malo pod vodno gladino in se zmanjšuje proti dnu in proti bregu. Trenje vode ob breg povzroči vijačno gibanje vode med bregom in glavnim tokom. Takšno gibanje potiska plavajoče predmete proti sredini reke. Na zavoju se največja hitrost vode v reki premakne proti zunanjemu delu zavoja, kjer nastaja erozija. Pri ostrem zavoju začne reka spodjedati zunanji breg in nanašati usedline pod glavnim tokom na notranjo stran zavoja. Tako nastanejo značilnosti rečnega zavoja. Notranji del zavoja je plitek s počasnim tokom, zunanji pa globok in hiter.1

Slika 4

Okoliščine v rekah so lahko zelo varljive. Zato v nje ne vstopamo (foto Samo Jeranko)

Slika4_mala

V reko ne vstopamo, še posebej ne, če je deroča in če je ne poznamo. Po njej se lahko hoteno (z znanjem, izkušnjami in ustrezno opremo, ki vključuje čelado, rešilni jopič ter neoprensko obleko z obuvalom) ali nehoteno (po nepričakovanem padcu v vodo) spuščamo. Spuščamo se in/ali plavamo v hrbtnem položaju, z nogami naprej v smeri vodnega toka. S soročnimi zaveslaji skušamo ohranjati želeno smer plavanja. Noge imamo tik pod gladino. Ta položaj nam omogoča lažje dihanje in pregled nad smerjo. Udarce v ovire prestrežemo s stopali, ki so najmanj občutljiva. Pri prehodu ovire, kot so debla, se moramo obrniti z glavo naprej in plavati proti oviri ter jo preplezati s pomočjo toka. Paziti moramo, da nas ne odnese pod oviro ali postavi vzporedno z njo, kar lahko povzroči zagozditev.1

Pri spuščanju in/ali plavanju se moramo izogibati podirajočih valov ali jih preplavati ob robu, kjer so najšibkejši. Podirajoči val nas običajno ne bo zadržal. Večji podirajoči val, imenovan tudi naravni jez, pa nas lahko dlje zadrži. V tem primeru se moramo potopiti v padajoči tok tik pred njim, da nas njegov talni tok odnese skozenj in nas spusti na gladino. V kolikor nosimo rešilni jopič, ga moramo pri tem sleči, saj ovira potopitev. Podobno velja tudi za samoreševanje iz umetnega jezu.1

Ko voda to dopušča (mirnejši del reke), poskušamo čimprej preiti v učinkovitejše plavanje v prsnem položaju (kravl ali prsno) proti bregu, ki omogoča izstop (v notranjem delu zavoja).1

KAKO UČITELJ POUČUJE SPRETNOST PLAVANJA V ODPRTIH VODAH

Spretnost plavanja v odprtih vodah je ena od spretnosti, ki se nanašajo na okolje (sem uvrščamo še spretnost plavanja z rešilnim jopičem in spretnost plavanja v obleki). To pomeni, da učitelj poučuje vse spretnosti vodne kompetence, ki se neposredno nanašajo na učenca, še v različnem okolju (z rešilnim jopičem, z obleko, v valoviti vodi, v razburkani vodi, v vodi s tokom, v hladni vodi …). Pri tem mora seveda poskrbeti, da so tudi zahtevnejši pogoji za učenca še vedno varni in nadzorovani. Učenec naj tudi raznolike pogoje odprte vode (valovita, razburkana, hladnejša voda, voda s tokom) izkoristi, da:

  • pade in skoči na noge v vodo,
  • v različnih položajih vadi izdihovanje v vodo,
  • lebdi in plava v hrbtnem ali pokončnem ali prsnem položaju,
  • se čelno ali vzdolžno obrača iz hrbtnega v prsni položaj ali obratno,
  • spreminja smeri v levo ali desno med plavanjem v prsnem ali hrbtnem položaju,
  • vadi izhode iz plitve ali globoke vode ali po stopnicah, ki so spolzke (če je mogoče).

Učenec naj te naloge preizkusi tudi, ko je utrujen. Pogoje valovite vode lahko učitelj ustvari že z enostavnim škropljenjem in valovanjem v plitvini bazena, lahko pa izkoristi različne bazene z valovi ali vodnim tokovi ali plavalne kanale v vodnih parkih. Najlažje pa to izkušnjo ponudi v šoli v naravi s plavalnimi dejavnostmi, ki jo organizira v naravnem kopališču. V naravnem kopališču so pogoji bolj spremenljivi kot v bazenskih kopališčih. Ker pa mora biti prisotna reševalna služba z ustrezno operemo, učitelj vseeno lahko varno izvede pouk.

V šoli v naravi naj učenec praktično in teoretično spoznava novo okolje. Slednje lahko učitelj organizira tudi s pomočjo medpredmetnega povezovanja geografije, biologije in športa. Varen plavalec mora vedeti, kako naj izkoristi dane pogoje odprtih voda in kako naj se v njih udejstvuje, da ne bosta ogrožena njegovo zdravje in življenje. Zato se mora naučiti prepoznavati nevarnosti, oceniti tveganje (tudi glede na svoje sposobnosti) in razumeti ter prepoznati spremembe pogojev. Morda je učitelju najlažje začeti tako, da z učenci skupaj spremlja vremensko napoved za naslednje dni. Glede na napovedane pogoje naj nato skupaj načrtujejo pouk. Tako se bodo učenci naučili ravnati samozaščitno, kar je ena izmed osnov vodne kompetence varnega plavalca.

VIRI

1Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., Vlahovič, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I. in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode. Aktivna varnost in prva pomoč. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

2Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2).

3Kapus, J. (2015). Plavajmo varno. Polet, 14(9), 34−35.

4Osnovni nasveti za plavanje v morju. (2024). https://www.yachting.com/sl-si/news/essential-tips-for-swimming-in-the-sea#google_vignette

5Geografija 1. https://eucbeniki.sio.si/geo1/2522/index6.html

6Višina valov in stanje morja. https://enavtika.si/sl/novice/19-varna-plovba/5998-visini-valov-in-stanje-morja

7Priročnik za učitelje surfanja 1. Surf zveza Slovenije. (2024). https://www.surfzveza.si/wp-content/uploads/SZS-priro%C4%8Dnik-za-US1.pdf

8Strgar, N. (2020). 'Če vas preseneti morski tok, plavajte v njegovi smeri, ne proti njemu' https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-vas-preseneti-morski-tok-plavajte-v-njegovi-smeri-ne-proti-njemu.html?fbclid=IwAR2sUTSIldcrX7ceG7gYP0zbersqakfEDYakGUh3kMF5kgQjRcx5TLX0eSs

9Naravoslovje in tehnika 5. https://eucbeniki.sio.si/nit5/1385/index3.html

10World Health Organisation. (2006). Guidelines for safe recreational water environments. Volume 2: Swimming pools and similar environments. https://www.who.int/publications/i/item/9241546808

11National Center for Cold Water Safety. Water Temperature Safety Guide. https://www.coldwatersafety.org/water-temperature-safety-guide

12Bierens, J. L. M., Lunetta, P., Tipton, M. in Warner, D. S. (2016). Physiology Of Drowning: A Review. Physiology, 31(2), 147‒166.

13Respect the water. https://rnli.org/safety/respect-the-water

14Bowes, H., Eglin, C. M., Tipton, M. J. in Barwood, M. (2016). Swim performance and thermoregulatory effects of wearing clothing in a simulated cold-water survival situation. Europen Journal of Applied Physiolgy, 116, 759–767

15Zaledenele vodne površine. (2021). Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. https://www.gov.si/teme/zaledenele-vodne-povrsine/

 

 

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.