Žabje plavanje je kot preprosta oblika plavanja z vidika gibalnega učenja pogosto začetna stopnja pri usvajanju prsnega, saj plavamo prsno z dvignjeno glavo. Ker je glava ves čas pri miru nad gladino, nam to omogoča nemoteno dihanje in dober pregled.
Slika 2
Žabje plavanje (foto Valentina Vučenović)

Prsno je najstarejša, najpočasnejša in gibalno ter funkcionalno najzahtevnejša plavalna tehnika z največ različnimi stili. Plavamo z usklajenimi soročnimi zaveslaji prsno in z dvigi glave za vdih ter sonožnimi udarci prsno.
Metulj je uporabna plavalna tehnika, iz katere se je razvil delfin. Plavamo z usklajenimi soročnimi zaveslaji delfin in dvigi glave za vdih. Med vračanjem rok udarimo prsno.
Delfin je na pogled morda najatraktivnejša plavalna tehnika, a je za plavalne začetnike prezahtevna. Plavamo z usklajenimi soročnimi zaveslaji delfin in dvigi glave za vdih, pri čemer izvedemo dva sonožna udarca delfin ob enem zaveslaju.
NAČINI PLAVANJA V HRBTNEM POLOŽAJU
Načini, ki temeljijo na simetričnem gibanju
Meduza je preprosta oblika plavanja; z vidika gibalnega učenja je pogosto vmesna stopnja pri usvajanju germanije. Pri tej preprosti obliki plavamo v hrbtnem položaju, tako da sočasno izvajamo udarce prsno in soročne zaveslaje od odročenja do priročenja, pri čemer roke vračamo pod gladino.
Germanija je uporabna plavalna tehnika, iz katere se je razvilo hrbtno. Plavamo v hrbtnem položaju, tako da sočasno izvajamo soročne zaveslaje hrbtno in udarce prsno. Gibalno nekoliko zahtevnejša oblika je germanija z udarci hrbtno ali udarci delfin.
Slika 3
Germanija z udarci prsno (foto Valentina Vučenović)

Načini, ki temeljijo na izmeničnem gibanju
Vaterpolski hrbtno je uporabna plavalna tehnika, ki jo pogosto uporabljamo pri vaterpolu in pri kateri plavamo hrbtno s predklonjeno glavo. Posledično je položaj telesa bolj navpičen, boke in noge imamo globje kot pri hrbtnem. Med plavanjem udarjamo prsno, glava pa je dvignjena nad gladino, kar nam omogoča nemoteno dihanje, dober pregled, hitre spremembe položaja telesa in smeri premikanja.
Hrbtno je plavalna tehnika v hrbtnem položaju, kjer plavamo z izmeničnimi zaveslaji in udarci hrbtno, obraz je ves čas nad gladino, kar nam omogoča nemoteno dihanje.
Načini, ki temeljijo na zaveslajih osmica
Jegulja je način premikanja po gladini, ki se pogosto uporablja v umetnostnem plavanju. Pri tem načinu plavamo na gladini v iztegnjenem hrbtnem položaju. Priročene roke imamo v vseh sklepih nekoliko pokrčene, v zapestju pa upognjene. Z orisovanjem osmic oziroma posnemanjem brisanja prahu plavamo z glavo v smeri gibanja.
Slika 4
Plavanje jegulja (foto Valentina Vučenović)

Polž je način premikanja po gladini, ki se pogosto uporablja v umetnostnem plavanju. Pri tem načinu plavamo na gladini v iztegnjenem hrbtnem položaju. Roke so v priročenju, z dlanmi zajemamo vodo s krožnimi gibi v zapestju in plavamo z nogami v smeri gibanja.
Slika 5
Plavanje polž (foto Valentina Vučenović)

Ligenj je način premikanja, pri katerem smo na gladini v iztegnjenem hrbtnem položaju. Vzročene roke so nekoliko pokrčene in v zapestju upognjene. Z iztegovanjem rok v komolcih plavamo z nogami v smeri gibanja.
Slika 6
Plavanje ligenj (foto Valentina Vučenović)

NAČINI PLAVANJA V BOČNEM POLOŽAJU
Bočno je uporabna plavalna tehnika, iz katerega se je razvil kravl. Poznamo dve različici: z vračanjem zgornje roke pod gladino ali nad njo. Pri prvem načinu drsimo v bočnem položaju na gladini, spodnjo roko imamo vzročeno, zgornjo pa priročeno. Noge imamo iztegnjene. Hkrati zaveslamo prsno s spodnjo roko (propulzivni del) in krčimo zgornjo v komolcu do predročenja. Nato spodnjo roko pod gladino vrnemo do vzročenja, z zgornjo pa zaveslamo do priročenja (propulzivni del). Medtem škarjasto udarimo. Pri drugem načinu drsimo v bočnem položaju na gladini, s spodnjo roko plavamo zaveslaje prsno, z zgornjo pa zaveslaje kravl. Med tem lahko udarjamo prsno ali kravl ali škarjasto.
Slika 7
Bočno (foto Valentina Vučenović)

Vojaško plavanje je uporabna plavalna tehnika, ki je na prvi pogled podobna prsnemu v bočnem položaju. Pri vojaškem plavanju drsimo vzročeno v bočnem položaju pod gladino. Najprej zaveslamo z zgornjo roko do priročenja. Medtem zasukamo glavo in vdihnemo. Po kratkem drsenju zaveslamo še s spodnjo roko do predročenja. Roke nato hkrati vrnemo pod gladino do vzročenja in škarjasto udarimo.
NAČINI PLAVANJA V POKONČNEM POLOŽAJU
Vaterpolska hoja je pripravljalna vaja za vaterpolske udarce v pokončnem položaju. Pri vaterpolski hoji smo v pokončnem položaju in se z vaterpolskimi udarci premikamo po gladini. Pri tem imamo lahko roke na gladini do zapestij ali komolcev iz vode.
ZA KONEC
Za plavalnega začetnika je pomembno, da usvoji plavanje v prsnem in hrbtnem položaju, ki mu bo omogočilo rešitev ob nepričakovanih težavah v vodi. Pri programih začetnega poučevanja plavanja znotraj šolskega sistema je učitelj omejen s časom in pogoji poučevanja. Poučuje vse učence, ne glede na njihove osebnostne lastnosti, spoznavne sposobnosti (ki vplivajo tudi na hitrost učenja), predhodno znanje ter telesne značilnosti. Zato je najlažje in najbolj učinkovito poučevati plavalne tehnike. V programih zunaj šolskega sistema ali pri poučevanju svojih otrok je omejitev bistveno manj, zato so lahko učitelj ali starši bolj ustvarjalni. Pri izbiri načina plavanja, ki ga bo učitelj poučeval, se osredotoči na učenca in način poučevanja, ki temelji na učenčevih refleksnih gibanjih, torej na gibanjih, ki jih bo učenec hipno uporabil ob nepričakovanem padcu v vodo.2
Ko učenec usvoji spretnost plavanja v prsnem in hrbtnem položaju, učitelj poučevanje oteži s plavanjem v valovitem ali celo razburkanem morju in v hladnejši vodi. Pri tem mora poskrbeti, da so pogoji za učenca še vedno varni in nadzorovani.
VIRI
1Stallman, R. K. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: A Paradigm Shift. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2).
2Stallman, R. K. (2014b). Which Stroke First? No Stroke First! International Journal of Aquatic Research and Education, 8(1), 5‒8.
3Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani.