ENG | SLO
Moj SLOfit
X
Kako se obdržati na vodni gladini
14mar.

Kako se obdržati na vodni gladini

Plavanje | Nazaj
Na vodni gladini se lahko obdržimo v obliki lebdenja ali plavanja na mestu v pokončnem oziroma v ležečem položaju. V prispevku boste spoznali tudi, kako prav nam pride naše fizikalno znanje pri razumevanju plovnosti!

dr. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

UVOD

Kako se obdržati na vodni na gladini je ena od temeljev vodne kompetence varnega plavalca.1,2 Sestavljena je iz sposobnosti in spretnosti lebdenja ter plavanja na mestu v hrbtnem položaju na gladini ter spretnosti plavanja na mestu v pokončnem položaju. Spretnost obdržanja na vodni gladini sicer preverjamo z vajo varnosti pri preizkusu za stopnjo bronastega delfina. Pri tej vaji se mora namreč učenec prečno obrniti iz hrbtnega v prsni položaj ali obratno in se za tri sekunde obdržati v novem položaju. Če mu to ne dela težav, lahko ocenimo, da je to spretnost usvojil.

SPOSOBNOST IN SPRETNOST LEBDENJA NA GLADINI

Ali se spomnite kakšnih fizikalnih pojavov, o katerih ste se učili v šoli? Pa poglejmo, kako nam fizika lahko pomaga pri pojasnjevanju plavanja. Lebdenje na gladini ali plovnost je sposobnost mirujočega telesa, da se obdrži na gladini. Potopitev telesa v vodo povzroči razdvojitev vodnih delcev. Glede na globino potopa so ti delci pod določenim pritiskom, ki se prenaša na potopljeno telo. Ustvarijo silo vzgona, ki telo iztiska iz vode. Po Arhimedovem zakonu (tega se gotovo spomnite iz šolskih klopi) je vsako telo, potopljeno v vodi, navidezno lažje za težo izpodrinjene vode. Izkaže se, da ni toliko pomembno, koliko je posameznik težak na kopnem. Pomembnejša je prostornina in predvsem odnos njegove telesne mase do te prostornine (govorimo o specifična masi ali gostoti telesa). Če je specifična masa našega telesa manjša od specifične mase vode, bomo lebdeli na gladini, in obratno, če je večja, bomo potonili.1

Specifična masa vode na višini morja je 1 kg/dm3 in se le malo spreminja. Specifična masa slane vode je zaradi sestavin (minerali in sol) večja kot specifična masa sladke vode. Zato lažje lebdimo (se obdržimo) na morski gladini, kakor na gladini sladke vode (bazeni, jezera), kar je pomembno za plavalne začetnike.1

Specifična masa človeškega telesa se med posamezniki razlikuje in se giblje od 0,93 do 1,07 kg/dm3. Odvisna je od sestave telesa. Če smo bolj koščeni in mišičasti, bo naša specifična masa večja od tistih, ki imajo več maščevja. Zato bomo težje lebdeli na gladini in bomo verjetno imeli več težav pri učenju plavanja. Delež mišičnega in kostnega tkiva je v nogah večji, zato noge tonejo, trup pa ne. Ta fizikalna lastnost našega telesa določa zaporedje učenja/poučevanja elementov plavalnih tehnik, pri čemer vedno začnemo z učenjem/poučevanjem udarcev in nato zaveslajev. Ob tem se moramo zavedati, da naša specifična masa ni stalna. Pri vdihu je manjša (od 0,93 do 0,98 kg/dm3), pri izdihu pa večja (od 1,03 kg/dm3 do 1,08 kg/dm3).1 To pomeni, da smo ljudje načeloma (ocenjuje se, da nas je takih 95 % vseh) plovni (lebdimo na gladini), ko vdihnemo in malenkostno negativno plovni (neplovni), ko izdihnemo.2

Slika 1

Odnos med silo teže (rdeče pike in polna krivulja) in silo vzgona ob vdihu (modri kvadrati in krivulja v pikah) ter ob izdihu (zeleni trikotniki in črtasta krivulja) za sedemindvajset študentk (a) in šestindvajset študentov (b) (podatki avtorja)

Slika1_mala

Sposobnost lebdenja na gladini je torej tesno povezana s spretnostjo nadzorovanja dihanja. To je zelo pomembno za plavalne začetnike. Že ameriški izumitelj Benjamin Franklin (1750) je ugotovil, da je ključni trenutek pri začetnem učenju plavanja učenčeva ugotovitev, da ga voda lahko nosi.3 Gre za trenutek, ko plavalni začetnik dvigne noge od tal in spozna, da ga voda nosi, če vdihne in zadrži dih. Iz didaktičnega vidika je torej lebdenje na gladini tudi spretnost, ki jo mora plavalni začetnik usvojiti prek vaj usvajanja nadzorovanega in usklajenega dihanja pri gibanjih v vodi ter vaj za plovnost. 4 Pri tem lahko učitelj uporabi naslednje naloge:

  • Žoga na gladini. Učenec stoji razkoračno, močno vdihne in počepne na dno bazena. Glavo skloni med kolena, ki jih objame z rokami; prepusti se vodi, da ga dvigne na gladino. Učitelj je v vodi ob učencu; ta mu mora zaupati in se počutiti varno. Sprva mu pomaga, da se dvigne na gladino, nato pa ga počasi spusti, da dobi učenec občutke samostojnega lebdenja na gladini. Z učenčevim napredkom lahko vajo oteži, tako da ga malce potopi/zavrti in nato počaka, da učenec ponovno vzpostavi ravnotežni položaj.
  • Žoga pod gladino. Učenec stoji razkoračno, močno vdihne in počepne na dno bazena. Glavo skloni med kolena, ki jih objame z rokami; prepusti se vodi, da ga dvigne na gladino. Na gladini začne počasi izdihovati skozi usta in zato toniti. Ko zraka zmanjka, je vaje konec. Vaja omogoča občutenje spreminjanja plovnosti telesa. Učitelj je v vodi ob učencu in mu po potrebi pomaga. Učenec mu mora zaupati in se počutiti varno.
  • Podajanje žoge. Učenci stojijo v krogu, eden izmed njih je znotraj kroga. Glavo skloni med kolena, jih objame z rokami, tj. »postane žoga«, ki si jo ostali podajajo po gladini. Učitelj je v vodi ob učencih in vodi ter usmerja igro. Učenci mu morajo zaupati in se počutiti varno.
  • Vrtiljak. Učenci stojijo v krogu in se držijo za roke. Vsak drugi dvigne noge od tal in se uleže na gladino v hrbtni položaj. Ostali začnejo hoditi v smeri urinega kazalca in vlečejo krog. Učitelj je v vodi ob učencih in vodi ter usmerja igro. Učenci mu morajo zaupati in se počutiti varno.
  • Zvezdica v hrbtnem položaju z oporo. Učenec globoko vdihne, leže na vodno gladino v hrbtni položaj, razširi roke, noge opre na črva ali rob bazena. Ko leži, ima oči odprte in sproščeno diha skozi usta.
  • Zvezdica v hrbtnem položaju. Učenec globoko vdihne, leže na vodno gladino v hrbtni položaj, roke in noge razširi ter se prepusti vodi. Občuti naj, kateri del telesa je težji, saj ta potone. Učitelj je v vodi ob učencu, ki mu mora zaupati in se počutiti varno. Sprva mu pomaga dvigniti noge na gladino, nato ga počasi spusti, da dobi občutke samostojnega lebdenja na gladini.

Slika 2

Učenje zvezdice v hrbtnem položaju z učiteljevo pomočjo (foto Valentina Vučenović, Športni center FŠ)

Slika2_mala

  • Zvezdica v prsnem položaju. Učenec globoko vdihne, leže na vodno gladino v prsni položaj, roke in noge razširi ter se prepusti vodi. Ko mu zmanjka sape, vajo konča. Učitelj je v vodi ob učencu; ta mu mora zaupati in se počutiti varno. Sprva mu pomaga dvigniti noge na gladino, nato ga počasi spusti, da dobi občutke samostojnega lebdenja na gladini.
  • Zvezdica pod gladino. Med ležanjem mrtvaka na prsih na vodni gladini začne učenec počasi in nadzorovano izdihovati zrak. Ko mu zmanjka sape, vajo konča in se dvigne na vodno gladino. Učitelj je v vodi ob učencu in mu po potrebi pomaga. Učenec mu mora zaupati in se počutiti varno.

Ko učenec usvoji lebdenje na gladini, lahko te vaje vadi tudi oblečen v običajna oblačila in v valovitem morju. Pri tem mora učitelj poskrbeti, da so pogoji za učenca še vedno varni in nadzorovani.

SPRETNOST PLAVANJA NA MESTU

Pri plavanju na mestu običajno plavamo v pokončnem položaju z glavo nad gladino, lahko pa tudi v hrbtnem položaju, pri čemer si oporo (če ne moremo lebdeti na gladini) iščemo z osmicami z rokami. Spretnost plavanja na mestu (in lebdenja na gladini) v hrbtnem položaju nam omogoča počitek in umiritev dihanja, kar je še posebej pomembno pri nepričakovanem padcu v hladno vodo. 

Slika 3

Plavanje na mestu v hrbtnem položaju z osmicami z rokami (foto Valentina Vučenović)

Slika3_mala

V pokončnem položaju lahko na mestu plavamo z udarci prsno, vaterpolskimi udarci, udarci delfin ali udarci kravl, pri čemer so slednji najmanj učinkoviti in najbolj energijsko potratni. Pri tem iščemo oporo s krožnimi zaveslaji ali osmicami z rokami. Spretnost plavanja na mestu nam omogoča počitek, pregled in orientacijo na gladini ter iskanje morebitne pomoči.

Slika 4

Vaterpolski udarci; v pokončnem položaju z oporo s krožnimi zaveslaji ali osmicami z rokami (foto Valentina Vučenović)

Slika4_mala

Učenca lahko poučujemo različne načine plavanja na mestu. V pokončnem položaju lahko plava z udarci prsno, vaterpolskimi udarci, udarci delfin ali udarci kravl. Možni načini si sledijo od najlažjega do najtežjega:

  1. z oporo na plovni pripomoček (črv, deska, žoga).
  2. z oporo s krožnimi zaveslaji ali osmicami z rokami.
  3. brez opore, v priročenju ali z dvigom ene ali obeh rok iz vode. Dvigi so lahko le do zapestij (najlažje), do komolcev ali do vzročenja (težje).
  4. z držanjem žoge z obema rokama na gladini ali iz vode.
  5. v paru, tako da prvi učenec plava z udarci (prsno, vaterpolski, kravl) v pokončnem položaju, pri čemer si lahko pomaga z zaveslaji ali pa ima roke v različnih položajih, drugi učenec pa je za njim in položi roke na ramena prvega. Sprva ga le blago potiska navzdol. Z vadbo pritisk poveča, ampak le toliko, da se prvi s plavanjem še obdrži na gladini.
  6. oblečen v običajna oblačila.
  7. v valoviti in/ali hladni vodi.

Ob učenčevem napredku lahko učitelj te vaje oteži. Pri tem mora poskrbeti, da so pogoji za učenca še vedno varni in nadzorovani.

VIRI

1Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
2Stallman, R. (1997). The Functional Buoyancy of European and African Children and Youth; V: Proceedings of the 3rd Conference of the Africa Association for Health, Physical Education, Recreation, Sport & Dance, Nairobi.
3Pomeroy, S. B. (2021). Benjamin Franklin, Swimmer: An Illustrated History. Transactions of the American Philosophical Society, 110(1), iii–93. http://www.jstor.org/stable/45387862
4Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). https://scholarworks.bgsu.edu/ijare/vol10/iss2/3/

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.