Pomemben dejavnik kakovosti življenja so tudi možnosti, ki jih imajo občani v svojem lokalnem okolju za izvajanje telesne dejavnosti. Občine svojo vsakoletno ponudbo opredelijo v letnem programu športa, ta pa bi moral slediti jasni strategiji, ki opredeljuje razvoj športa na lokalni ravni v prihodnosti. V prispevku predstavljamo primer dobre prakse priprave strategije v občini Domžale.
Gregor Mohar1, dipl. iur., dr. Peter Seljak2, mag. Jaka Fetih3, Marta Grilj3, Elvira Rošić Ključanin4 in prof. dr. Marjeta Kovač5
1Občina Domžale
2Gerontološki raziskovalni inštitut, Domžale
3Zavod za šport in rekreacijo Domžale
4Športna zveza Domžale
5Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Redna telesna dejavnost izboljšuje kakovost življenja posameznikov v vseh starostnih obdobjih, saj dokazano prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju, zmanjšuje tveganje za nastanek ter razvoj številnih kroničnih nenalezljivih bolezni ter pozitivno vpliva na njihovo duševno zdravje z zmanjševanjem stresa, anksioznosti in depresije1-3. Še posebej je pomembo sodelovanje v vadbenih skupinah, saj posamezniki razvijajo občutek pripadnosti, krepijo medosebne odnose in oblikujejo vrednote, kot so timsko delo, poštena igra, vztrajnost in spoštovanje pravil. Zato je pomembno, da tako občine kot država zagotovijo raznovrstne športne površine in dostopnost športnih programov različnim družbenim skupinam, saj tako zagotavljajo enake možnosti za vse oz. zmanjšujejo socialne razlike med posamezniki.
Občina Domžale je za trajnostno naravnan in dostopen športni razvoj pripravila strateški dokument, ki opredeljuje ključne naloge v naslednjem petletnem obdobju. Priprava Strategije razvoja športa v občini Domžale za obdobje od 2025 do 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategija) je trajala leto in pol ter je potekala skladno s smernicami strateškega načrtovanja4. Na podlagi pregleda obstoječih evidenc, zakonodajnih okvirov, nacionalnih in mednarodnih smernic na področju športa, preučitve usmeritev in predlaganih ukrepov nove Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2035 (ReNPŠ26–35) so izvedli poglobljeno analizo stanja in potreb. Poleg analize kvantitativnih podatkov (analiza vključenosti v šport, analiza športnih površin in objektov (Slika 1), analiza izvajalcev športnih programov, analiza športnih programov, analiza strokovnih delavcev v športu, stanje telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov s pomočjo športno-vzgojnega kartona, podatki o zdravstvenih kazalnikih iz zbirke Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zdravje v občini itd.) so izvedli tudi SWOT analizo. Ta je omogočila prepoznavanje ključnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti znotraj štirih osrednjih stebrov lokalnega športnega sistema: športne infrastrukture, izvajalcev športnih programov, športnih programov in strokovnih delavcev v športu. S spletnim anketiranjem pa so zbrali tudi številne predloge, mnenja in zaznave, ki so pomembno prispevali k oblikovanju celovite slike stanja športa v občini in snovanju strateških usmeritev.
Slika 1
Zemljevid javne infrastrukture Občine Domžale
Strategija je rezultat sodelovanja občinske uprave Občine Domžale, društev in drugih športnih organizacij, vzgojno-izobraževalnih zavodov, občanov, strokovnih delavcev na področju športa in drugih deležnikov, ki so prispevali svoje ideje, znanje in izkušnje. Predstavlja temeljni strateški dokument za usmerjanje celovitega, usklajenega, dostopnega, trajnostno naravnanega in dolgoročnega razvoja na športnem področju v občini.
Poslanstvo Občine Domžale na področju športa je tako spodbujanje telesne pismenosti in zdravega življenjskega sloga njenih prebivalcev. Zato bo občina podpirala dostopne, raznolike, varne in strokovno podprte športne dejavnosti in programe za občane vseh starosti ter različnih ravni telesne zmogljivosti s cilji izboljšati njihovo duševno in telesno zdravje, krepiti socialno povezanost ter osebni razvoj. Občina bo razvijala in promovirala športne programe ter dejavnosti v obstoječih objektih in dostopnem naravnem okolju s poudarkom na trajnostnem razvoju ter inkluzivnosti. Pri tem se bo osredotočala na družbeno odgovornost, razvoj in sodelovanje lokalnih javnih ter zasebnih organizacij.
Ključni cilji strategije so:
- povečati delež športno dejavnih občanov,
- posodobiti obstoječo in zgraditi novo športno infrastrukturo ter jo racionalno vzdrževati,
- povečati kompetentnost strokovnih delavcev v športu,
- podpirati izvajalce športnih programov s povečanjem kakovosti njihove ponudbe,
- spodbujati kakovostno športno vzgojo otrok in mladine ter
- omogočiti vključevanje različnih starostnih in socialnih skupin v raznovrstne športne programe.
Pri tem so oblikovali šest strateških izzivov:
| STRATEŠKI IZZIV 1 |
Zagotavljanje sodobne, raznolike, inovativne in trajnostne infrastrukture, ki bo dostopna vsem skupinam občanom. |
| STRATEŠKI IZZIV 2 |
Trajnostno in stabilno financiranje športnega področja. |
| STRATEŠKI IZZIV 3 |
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, športne kulture občanov in prepoznavnosti športa v občini za večjo vključenost občank in občanov. |
| STRATEŠKI IZZIV 4 |
Krepitev sodelovanja in povezovanja izvajalcev športnih programov. |
| STRATEŠKI IZZIV 5 |
Razvoj inovativnih in vključujočih športnih programov za vse skupine občanov. |
| STRATEŠKI IZZIV 6 |
Krepitev strokovne kompetentnosti in osebnega razvoja strokovnega osebja. |
Za strateške izzive so oblikovali 18 strategij in 36 strateških ciljev, ki se bodo postopno uresničevali prek Izvedbenega načrta dejavnosti. Ta določa konkretne dejavnosti, nosilce, časovni okvir, vire in kazalnike uspešnosti za posamezno leto. Redno spremljanja z določljivimi kazalniki in sistematično vrednotenje pa bosta pokazala uspešnost izvajanje strategije oziroma potrebe po morebitnih spremembah.
Občina Domžale ima tako vse možnosti, da postane zgled športno dejavne, zdrave in vključujoče skupnosti za druge slovenske občine. Prvi programi, ki že uspešno potekajo (npr. strokovno vodena vadba v vrtcih; program Preprečevanje padcev pri starejših, Aktivno inkluzivno – ABC program športa za invalide), gradnja športnih objektov (npr. Kopališče Domžale, večnamenska dvorana v Športnem parku Domžale) in postavljen pregleden sistem uporabe javne športne infrastrukture kažejo, da so ubrali pravo smer, zato bomo nekatere od potekajočih dejavnosti predstavili v prihodnjih prispevkih.
Literatura:
1Andersen, L. B., Anderssen, S., Bachl, N., Banzer, W., Brage, S., Brettschneider, W.-D., Ekelund, U., Fogelholm, M., Froberg, K., Gil-Antuñano, N. P., Larins, V., Naul, R., Oppert, J.-M., Page, A., Reggiani, C., Riddoch, C., Rütten, A., Saltin, B., Bettencourt Sardinha, L., … Vass, H. (2008). EU Physical Activity Guidlines Recommended Policy Actions in Support of Health-Enhancing Physical Activity. 1–38. https://doi.org/51739 [pii]
2Warburton, D. E. R. in Bredin, S. S. D. (2017). Health benefits of physical activity: a systematic review of current systematic reviews. Current opinion in cardiology, 32(5), 541–556. https://doi.org/10.1097/HCO.0000000000000437
3Choi, K. W., Chen, C.-Y., Stein, M. B., Klimentidis, Y. C., Wang, M.-J., Koenen, K. C. in Smoller, J. W. (2019). Assessment of bidirectional relationships between physical activity and depression among adults: a 2-sample mendelian randomization study. JAMA psychiatry, 76(4), 399–408.
4Cepin, M. (2016). Strateško načrtovanje v nevladnih organizacijah. Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.