Vrtenje diabola

prof. dr. Marjeta Kovač¹, Jan Jereb² in Katarina Bizjak Slanič³

¹Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
²Gimnazija Poljane, Ljubljana
³OŠ Janka Glazerja, Ruše

Citiraj članek

Diabolo (tudi kitajski yoyo) se je pojavil na Kitajskem že pred več kot 4000 leti. Narejen je bil iz bambusa, med vrtenjem pa je žvižgal, kar se je na Kitajskem ohranilo vse do danes. V Evropo so diabolo prinesli misijonarji iz Pekinga v osemnajstem stoletju. Kmalu je postal zelo priljubljen, še posebej v Angliji in Franciji. Poimenovali so ga tudi »hudič na dveh palicah«^1,2.

Slika 1

Igranje z diabolom v začetku 19. stoletja

Vir. The History Of Diabolo - DiaboloDB

Leta 1906 je francoski inženir Gustave Philippart  patentiral sodobni diabolo iz dveh čaš (iz lesa, kovine in bakelita); čaši sta imeli robove prevlečene s staro gumo^1.2. Diabolo se je razširil med vse družbene sloje, začeli so ga vrteti povsod vse do prve svetovne vojne, ko je za nekaj časa bil povsem pozabljen; pojavljal se je le občasno na odrih posameznih gledališč. Leto 1980 pomeni novo obdobje diabola. Uporaba novih tehnologij in materialov je omogočila razcvet tega zanimivega pripomočka. Žonglerji lahko danes ustvarijo z diabolom čudovite predstave^1,2, spretnosti z diabolom pa so priljubljene tudi pri otrocih³.

Diabolo je sestavljen iz dveh čašic, ki ju povezuje os, ki ima na sredini jeklen obroček. Vrtimo ga z dvema paličicama, narejenima iz lesa, kovine ali plastike, ki ju povezuje najlonska oz. bombažna vrvica. Stik diabola in vrvice med vrtenjem je na jeklenem obročku. Diabolo mora imeti odlično ravnotežje in obliko, zato mora biti narejen iz zelo kakovostnih materialov³.

Najprej moramo določiti pravilno dolžino vrvice, ki povezuje obe paličici. To naredimo tako, da eno paličico položimo na tla. Optimalna dolžina vrvice je od višine ramen tistega, ki bo vrtel diabolo, do tal (slika na spodnjem prispevku iz revije Ciciban).

Za izvedbo trikov se mora diabolo ves čas vrteti v isto smer, zato je zelo pomembno, da se otroci najprej naučijo sproščenega in pravilnega vrtenja diabola. Pri vrtenju diabola je ena roka »dejavna« in druga »pasivna«. Komolci so pokrčeni, tako da je med vrtenjem kot med nadlahtjo in podlahtjo 90 stopinj, paličici sta v podaljšku roke in obrnjeni naprej. Med seboj sta vzporedni, prav tako pa sta vzporedni tudi s tlemi³.

Otrok postavi diabolo na tla, tako da je vrvica speljana pod osjo diabola. Diabolo je obrnjen pravokotno na otroka ‒ odprtina čašice je obrnjena proti njemu, paličice drži v rokah. Če je desničar, stopi en korak v levo, tako da ima diabolo na svoji desni strani. V tem primeru z gibanjem desne (»dejavne«) roke zakotali diabolo po tleh v svojo levo stran. Ko pride diabolo točno pred njega, ga dvigne in z desno (»dejavno«) roko izvaja kratke izmenične gibe v smeri gor-dol; z njimi pospešuje vrtenje diabola. Gibi so narejeni iz zapestja. Pri levičarjih je potek gibanja ravno obraten (»dejavna« roka je leva). Diabolo mora ohranjati v vrtenju in vzporedno s tlemi, tako da je obrnjen pravokotno nanj.

Vrtenje je precej zapleteno, saj mora biti otrok pozoren na:

a) položaj rok (pokrčenost komolcev),
b) položaj paličic (v podaljšku rok, vzporedni, v isti višini),
c) neprestano gibanje »dejavne« roke gor-dol,
d) premikanje skladno z diabolom (med vrtenjem se začne diabolo zelo hitro sukati, zato se mora otrok neprestano premikati tako, da je ves čas obrnjen pravokotno nanj, kar pomeni, da je odprtina čaše obrnjena proti njemu),
e) nagib diabola (diabolo se začne nagibati naprej in nazaj. Nagib mora otrok takoj popraviti in ohranjati diabolo vzporedno s tlemi. Če se diabolo nagne naprej, desno (»dejavno«) roko povleče nekoliko nazaj in zraven ves čas izvaja kratke ter sunkovite gibe v smeri gor-dol. Če pa se diabolo nagne nazaj, mora desno (»dejavno«) roko potisniti nekoliko naprej ob nenehnem izvajanju kratkih, sunkovitih gibov v smeri gor-dol. Leva (»pasivna« roka) ostaja pri miru).

Ko se otroci naučijo vrteti diabolo, lahko začnejo z osnovnimi triki, kot so meti, vrtenja na palčki ali podajanja diabola. Pri tem jim lahko pomaga že usvojeno znanje žongliranja z žogicami in ruticami. Z vrtenjem in s triki z diabolom tem razvijajo koordinacijo gibanja, hitrost gibanja rok, hitro odzivnost in natančnost³ na sproščen in zabaven način.

Da bodo začetki vrtenja diabola lažji, si oglejte spodnji prispevek, ki ga je pripravila profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič za bralce revije Ciciban.

Literatura:

¹The History of Diabolo. (b. d.). https://diabolodb.com/the-history-of-diabolo/#:~:text=The%20diabolo%2C%20also%20known%20as%20chinese%20yoyo%2C%20comes,from%20Beijing%2C%20and%20then%20spreads%20around%20the%20World.
²Babache, M. (1996). Diabolo. Jonglerie diffusion S.A.
³Jereb, J. (2019). Vpeljava cirkuških veščin v pouk športne vzgoje  [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. Repozitorij UL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=106800