Počasni (koračni) in hitri fokstrot (quickstep) sta podobna plesa, saj ju plešemo v enakem ritmu, a v različnem tempu. V šoli ju učitelji poučujejo med prvimi družabnimi plesi. V prispevku predstavljamo značilnosti in potek poučevanja obeh plesov, v naslednjem nasvetu pa bomo predstavili še specialno-didaktične napotke za uspešno poučevanje.

V zadnjih desetletjih raziskovalci potrjujejo, da lahko z vadbo plesa učinkovito izboljšujemo telesno zmogljivost. Redna vadba različnih plesnih zvrsti ne vpliva le na estetski izraz, temveč ima pomembne pozitivne učinke na vse ključne sestavine telesne zmogljivosti – srčno-dihalno vzdržljivost, mišično moč, koordinacijo, ravnotežje, gibljivost in telesno sestavo.

V članku Plese lahko razvrščamo v različne skupine, najbolj preprosta pa je razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja smo predstavili eno od razvrstitev plesov, v tem prispevku pa prikazujemo še druge razvrstitve glede na naravo plesnih zvrsti, kulturno-zgodovinski izvor, izobraževalno obliko in funkcijo.

Poznamo številne plesne zvrsti, ki jih zaradi lažjega prepoznavanja razvrščamo po določenih značilnostih v skupine in podskupine. To nam omogoča večjo sistematičnost pri preučevanju in poučevanju plesa, specializacijo plesnih učiteljev in plesalcev. V tem prispevku podrobneje predstavljamo razvrstitev glede na namen in raven udejstvovanja.

Ples je prisoten v vseh učnih načrtih za predmet, ki ga v Sloveniji v osnovni šoli imenujemo šport. Že pred več kot sto leti so se otroci v šoli srečevali z ljudskimi plesi, danes pa naj bi učenci poznali in se preizkusili v različnih plesih. Plesni strokovnjaki menijo, da se naj v prvih treh letih šolanja naučijo zaplesati vsaj pet preprostih otroških in pet ljudskih plesov.

Raziskovalci ugotavljajo, da lahko ples, ob ustreznem učiteljevem poučevanju, pomembno vpliva na razvoj splošne telesne zmogljivosti mladih na zabaven način, saj je ob plesu vedno prisotna prijetna glasba, ki dviguje motivacijo za gibanje.

Moderni tekmovalni plesi so glede na število registriranih tekmovalcev (več kot 3.000) najštevilčnejša sekcija znotraj Plesne zveze Slovenije. Vključujejo plesne zvrsti, ki predstavljajo umetnost uprizarjanja (jazz, step, balet, show plesi, modern …) in urbane ali ulične plese (hiphop, breakdance, electricboogie) ter tradicionalne plese (orientalski trebušni plesi). V šoli sta za učence najbolj zanimiva hiphop in jazz ples, zato predstavljamo, kako se lotiti njunega poučevanja.

Družabni plesi so predstavljali že v 16. stoletju moralno sprejemljiv način zbliževanja nasprotnih spolov in dotikanja. Današnjim otrokom in mladostnikom, ob veliki količini časa, preživetega pred zasloni, pa predstavljajo dotiki kar velik izziv. Zato so družabni plesi dobra izbira za njihovo socializacijo. Kot prvi družabni ples naj učitelj predstavi tehnosving in z njim navadi otroke na usklajeno gibanje v paru.

Sodobni ples je plesna zvrst, ki se je razvila iz klasičnega baleta, vendar pa zavrača njegova stroga pravila in se jim upira. Plesalci sodobnega plesa bolj svobodno uporabljajo trup, postavitev stopal, plešejo tudi na tleh. V ospredju je improvizacija, ki plešoče spodbuja k lastnemu izražanju, samozavedanju, ustvarjalnosti, zato predstavljamo, kako ga lahko učitelj vključi tudi v različne športne dejavnosti.

Plesne dejavnosti so vključene v večino svetovnih kurikulov. Čeprav so slovenski učni načrti za predmet šport že v preteklosti vključevali plesne dejavnosti, prav tako pa je ples vključen v zdaj veljavne učne načrte v celotni navpičnici, ugotavljamo, da jih izvaja le slaba polovica učiteljev. Učenci tako ne usvojijo ene od pomembnih gibalnih spretnosti, s katero se lahko ukvarjajo v vseh starostnih obdobjih.