Za kakovostno poučevanje plesa potrebujemo ustrezne prostorske in tehnične pogoje

prof. dr. Petra Zaletel in prof. dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Uvod

V primerjavi z večino drugih športov je ples v šolskem okolju poseben po tem, da zahteva manj tehnične in specializirane opreme, nujen pa je čim bolj kakovosten prostor. Medtem ko številni športi temeljijo na uporabi standardiziranih osnovnih in pomožnih pripomočkov ter jasno strukturiranih (oznake, mere) igriščih, je pri plesu v ospredju telo kot osnovno izrazno in gibalno orodje. Z vidika stroškov je plesna dejavnost razmeroma cenovno dostopna: investicije so večinoma povezane le z ureditvijo tal in osnovno zvočno opremo, ne potrebujemo pa drage in raznovrstne športne infrastrukture, značilne za številne druge športe.

Pomen ustreznih pogojev za poučevanje plesa

Ples ni zgolj ena izmed oblik gibanja, temveč pomembno prispeva k celostnemu razvoju učencev. Z njim razvijajo gibalno ustvarjalnost, ritem, koordinacijo in prostorsko orientacijo, obenem pa krepijo samozavest, pozitivno telesno samopodobo ter socialne in komunikacijske spretnosti, zlasti pri plesih v paru in skupini.

Zato je smiselno, da šole ples obravnavajo enakovredno kot vse druge gibalne vsebine športne vzgoje ter mu zagotovijo ustrezne prostorske in tehnične pogoje, ki učiteljem omogočajo kakovostno in sodobno izvedbo pouka.

Kakšen naj bo kakovosten prostor za poučevanje plesa

Ključni pogoji za izvajanje plesne dejavnosti so dovolj velik in odprt prostor brez ovir, primerna in varna tla ter ustrezna zvočna podpora. Takšno okolje omogoča vadečemu svobodno gibanje, razvijanje različnih pojavnih oblik koordinacije in zaznavanje lastnega telesa v prostoru, kar je bistveno za otrokovo oz. mladostnikovo kakovostno plesno izkušnjo, učitelju pa omogoča učinkovito poučevanje.

Osnovno plesno opremo v šoli sestavljajo primerna talna obloga (lesena tla, v posebnih plesnih dvoranah pa plesni vinil ali plesni parket), zvočna oprema ter po možnosti ogledala, ki učencem oz. dijakom omogočajo boljšo telesno orientacijo in samorefleksijo.

Slika 1

Ogledala učencem omogočajo boljšo telesno orientacijo in samorefleksijo

Foto: Canva

Plesni vinil je posebna talna obloga, namenjena plesnim dejavnostim. To je tanka, rahlo prožna površina, ki je položena na ravno podlago ali na dodatno elastično plast. Vinil omogoča nadzorovano drsenje stopala, preprečuje zdrse in enakomerno porazdeli obremenitve na sklepe. Sam po sebi ni plavajoč pod, lahko pa je del elastičnega sistema, ki poveča udobje in varnost pri gibanju.

Plesni parket je lesena talna konstrukcija, zasnovana kot elastičen oziroma plavajoč pod. Lesena površina je položena na večslojni sistem z vmesnimi prožnimi elementi, ki absorbirajo del sil pri doskokih in hitrih spremembah gibanja. Takšna tla zmanjšujejo obremenitve sklepov in hrbtenice ter zagotavljajo stabilno, telesu prijazno podlago za ples.

Dodatni elementi, kot so baletni drogovi, mehkejše podloge za sodobne plesne tehnike (kjer so plesalci veliko na tleh) ter prilagodljiva osvetlitev, prostor še dodatno obogatijo, vendar v šolskem okolju niso nujni. So pa dobrodošli, če ima šola posebno plesno dvorano.

Prostorski pogoji za poučevanje plesa v vrtcu in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole

Plesne dejavnosti se lahko v vrtcu in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole izvajajo tudi v večnamenskem prostoru, igralnici ali večji učilnici. Kljub temu je z vidika kakovosti gibalnih dejavnosti v vrtcu oziroma izpeljave pouka v osnovni šoli priporočljivo, da ima prostor ogledala. Ta otrokom omogočajo vidno povratno informacijo, prek katere:

• razvijajo zavedanje lastnega telesa,
• izboljšujejo natančnost in kakovost izvedbe gibov,
• oblikujejo ustrezno (pravilno) telesno držo in izboljšujejo koordinacijo.

Prostorski pogoji za poučevanje plesa v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole ter v srednji šoli

V višjih starostnih obdobjih se prostorske zahteve povečajo. Za učinkovito poučevanje plesa je priporočljiva manjša telovadnica ali dvorana, ki omogoča:

• gibanje po celotnem prostoru (tudi v primeru družabnih plesov),
• izvajanje plesnih diagonal (značilnih npr. za jazz in sodobni ples),
• skupinsko ustvarjanje v gibanju,
• razvoj prostorske orientacije in koordinacije.

Ogledala so pri sodobnih, urbanih in družabnih plesih še posebej pomembna, saj učencem oz. dijakom omogočajo nadzor nad izvedbo gibanja ter izboljšuje učno učinkovitost. Praktična in funkcionalna rešitev so spustna ali premična ogledala, ki se jih lahko ob drugih športnih dejavnostih dvigne ali zaščiti s stenskimi blazinami. Tako je prostor večnamensko uporaben, hkrati pa primeren tudi za pouk plesnih vsebin.

Tehnična oprema za poučevanje plesa

Osnovni pogoj za kakovostno izvajanje plesnih vsebin je primerna zvočna oprema. Pred desetletji je bil to radio z možnostjo predvajanja najprej kaset, nato pa zgoščenk, kasneje se je uveljavila povezava na prenosni računalnik (ali pametni telefon oz. tablico), prek katerega so lahko učitelji predvajali vnaprej posneto glasbo, tudi prek USB ključkov. Danes se vse bolj uveljavlja brezžični pristop, zato naj šola zagotovi naslednje:

• zanesljiv sistem ozvočenja, prilagojen velikosti prostora (učilnica, manjša telovadnica ali plesna dvorana, velika telovadnica ali večnamenski prostor oz. šolska avla),
• brezžično povezavo (bluetooth) s tablico ali pametnim telefonom,
• naglavni brezžični mikrofon, zlasti v večjih dvoranah, saj mora učitelj ob glasbi hkrati prikazati gibanje in besedno voditi učence, obenem pa mora skrbeti tudi za glasovno higieno (hripavost in celo izguba glasu namreč sodijo med najpogostejše zdravstvene težave športnih pedagogov)^1,2.

Uporaba klasičnih nosilcev zvoka (zgoščenke, USB-ključki) danes ni več nujna. Veliko bolj praktična in sodobna rešitev je povezava pametne naprave neposredno na ozvočenje, saj to učiteljem omogoča hiter in predvsem zakonit dostop do raznolike glasbe. Spletne glasbene platforme, kot sta npr. Spotify in YouTube Music, ponujajo širok izbor zvrsti, tempa in stilov, ki jih lahko učitelj prilagaja ciljem učne ure plesa. V primeru sklenjene mesečne naročnine je predvajanje avtorsko zaščitene glasbe zakonito, obenem pa gre za cenovno ugodno rešitev (okvirno do 7 € mesečno). Tak način dela je v praksi že uveljavljen in se je izkazal kot učinkovit, zakonit ter organizacijsko nezahteven.

Učna pripomočka za poučevanje plesa

Za učitelje, ki poučujejo šport/športno vzgojo (tako razredni učitelji kot učitelji športne vzgoje) ali druge strokovne sodelavce, ki izvajajo interesne dejavnosti oz. plesne vsebine v razširjenem programu osnovne šole, sta nepogrešljiva učna pripomočka za poučevanje plesa in aerobike, ki ju je s sodelavci pripravila prof. dr. Petra Zaletel, nosilka predmetov s področja plesa na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za šport^3,4.  

Preprosta glasbila

Za najmlajše otroke v vrtcu in učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja je zelo smiselno, da  sodelujejo pri izdelavi preprostih glasbil, ki jih vzgojitelj oz. učitelj uporabi pri plesnih dejavnostih. Takšen pristop spodbuja njihovo ustvarjalnost, radovednost in dejavno vključevanje v učni proces. Otroci na ta način ne razvijajo le občutka za ritem in gibanje, temveč tudi fine gibalne sposobnosti, poslušanje in zavedanje zvoka, ki nastaja z njihovim lastnim gibanjem.

Najbolj primerni so enostavni tolkalni in zvočni inštrumenti, izdelani iz vsakdanjih in varnih materialov. Pri tem je pomembno, da so inštrumenti lahki, trpežni in zvočno dovolj jasni, da jih otroci zlahka uporabljajo ob hoji, teku, poskokih ali drugih plesnih gibih. Izdelava naj bo preprosta in prilagojena starosti otrok, ob tem pa naj imajo možnost preizkušanja različnih materialov in raziskovanja razlik v zvoku.

Slika 2

Doma izdelana ropotuljica, ki je primerna za zaznavanje ritma med plesom

Varuška Živa. (b.d.). www.varuska-ziva.si/ropotuljica

Zelo primerni so inštrumenti, pri katerih zvok nastaja s tresenjem, udarjanjem ali gibanjem telesa, saj se naravno povezujejo s plesom. Posebej motivacijski so tisti, ki jih lahko otrok nosi na telesu (npr. zvončki), saj zvok neposredno spremlja gib. Pri plesnih dejavnostih je priporočljivo, da vzgojitelj oz. učitelj spodbuja poslušanje ritma, ponavljanje preprostih ritmičnih vzorcev in skupinsko sodelovanje, pri čemer glasnost ni v ospredju, temveč usmerjenost otrok na usklajenost gibanja in zvoka.

Spodnja Preglednica 1 prikazuje nekaj najprimernejših inštrumentov za vrtec in prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, materiale za njihovo izdelavo ter razloge, zakaj so še posebej uporabni pri plesnih in ritmičnih dejavnostih.

Preglednica 1

Primeri ročno izdelanih inštrumentov in njihove prednosti

Učenci lahko izdelajo inštrumente pri izpeljavi vsebin s področja glasbe v vrtcu ali pri glasbeni umetnosti oz. v razširjenem programu osnovne šole. Takšna vključitev izdelave inštrumentov v vrtčevsko dejavnost in osnovnošolski pouk ali dejavnosti razširjenega programa omogoča celostno učenje, kjer se prepletajo gibanje, ritem, ustvarjalnost in sodelovanje, kar je še posebej pomembno v zgodnjem otroštvu in začetnih razredih osnovne šole.

Priporočila lokalnim skupnostim in državi glede zagotavljanja ustreznih pogojev za izpeljavo plesa v vrtčevskem in šolskem okolju

Prostor, v katerem poteka plesna dejavnost, ni zgolj materialni okvir izvajanja gibalnih vsebin, temveč pomemben dejavnik, ki sooblikuje psihično doživljanje, motivacijo in kakovost medosebnih odnosov med vrtčevskimi otroki, učenci in dijaki. Ustrezno zasnovan plesni prostor ustvarja občutek varnosti, saj omogoča prostorna, pregledna in neovirana površina sproščeno gibanje brez strahu pred poškodbami ali omejitvami. Občutek telesne varnosti pa predstavlja temelj za psihološko sproščenost, ki je nujna za dejavno sodelovanje, sprejemanje lastnega telesa in odpiranje ustvarjalnim procesom⁵. To je še posebej pomembno v obdobju odraščanja, saj mladostniki težko sprejemajo hitre in burne spremembe lastnega telesa⁶.

Hkrati takšen prostor spodbuja izražanje, ustvarjalnost in socialno povezanost. Odprta površina, primerna akustika in dobro izbrana glasba ter estetsko urejeno, svetlo in toplo okolje omogočajo spontano gibanje, improvizacijo in izražanje čustev skozi telo. Ples v takšnem prostoru presega individualno gibalno izkušnjo in postaja skupni proces, v katerem se učenci oz. dijaki učijo nebesedne komunikacije, usklajevanja gibanja med seboj ter z glasbo in sodelovanja z drugimi. Na ta način plesni prostor in ustrezna zvočna podpora pomembno prispevata k oblikovanju pozitivnega vzdušja, občutka pripadnosti ter krepitvi socialnih vezi, kar potrjuje, da ima kakovostno zasnovan prostor ključno vlogo pri celostnem učinku plesne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem okolju.

Zato priporočamo, da pri vseh novogradnjah investitorji zagotovijo tudi plesno dvorano s tehnično opremo. Pri starejših šolah, ki nimajo posebnih prostorov za izpeljavo plesnih vsebin, naj šole poskušajo spremeniti katerega od prostorov v plesno dvorano oz. manjšo telovadnico opremiti z ogledali z zaščito in zagotoviti ustrezno zvočno podporo.

Priporočila učiteljem glede dogovora o uporabi prostorov pri poučevanju plesnih vsebin

Ker precejšnje število naših šol nima posebnih plesnih dvoran, priporočamo dogovor med učitelji o uporabi prostorov v času, ko poučujejo ples.

Če ima šola majhno telovadnico, naj ena od skupin vadi v njej. Takšen prostor ne nudi ustreznih občutkov odprtosti prostora, a vseeno v njem ni motečih šumov; opremimo ga lahko tudi z ogledali.

Če pouk poteka v veliki telovadnici hkrati še z eno skupino, naj imata obe skupini (fantje in dekleta) sočasno na programu ples, poučujeta pa jih dva učitelja. Posebej pri družabnih plesih je to zelo priporočljivo. Pri tem eden od učiteljev vodi obe skupini, drugi pa se posveča posameznikom in jim nudi ustrezno pomoč. Vlogi lahko nato zamenjata. Če ima eden od učiteljev izrazito višje kompetence za poučevane plesa, lahko prevzame vodilno vlogo ves čas, ki ga s kolegom namenita plesu.

Če poteka pouk športne vzgoje v triprekatnici (dvorani s tremi vadbenimi prostori), je dogovor med učitelji še pomembnejši. Običajno v tem primeru dve skupini izvajata plesno vadbo, tretja pa naj izvaja vsebine, ki ne povzročajo hrupa (torej ne športnih iger, lahko pa npr. atletsko vadbo skokov ali gimnastično vadbo). Pri tako izbranih vsebinah plesna glasba ni moteča za učence oz. dijake in njihovega učitelja.

Mesečna naročnina za eno od spletnih glasbenih platform in naglavni mikrofon za učitelja (v večjih dvoranah) pa sta danes nujni sestavni del opreme za poučevanje športa/športne vzgoje.

Opomba. Naslovna slike je oblikovana s pomočjo Canve AI. 

Literatura:

¹ Kovač, M., Leskošek, B., Hadžić, V. in Jurak, G. (2013). Occupational health problems among Slovenian physical education teachers. Kinesiology, 45(1), 92–100. https://www.researchgate.net/profile/Vedran-Hadzic/publication/261166736_Occupational.pdf
² Cunha, D. S., de Abreu, L., Frizzo, A. C. F., Cardoso, M. A. in Valenti, V. E. (2014). Vocal complaint in physical education teachers and its association with the cardiovascular system. International Archives of Medicine, 7(1),7. DOI: 10.1186/1755-7682-7-7
³ Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/
⁴ Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike; video-učni pripomoček za poučevanje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://aerobika.fakultetazasport.si/
⁵ Schwender, T.M., Spengler, S., Oedl, C. in Mess, F. (2018). Effects of Dance Interventions on Aspects of the Participants' Self: A Systematic Review. Frontiers in Psychology, 9:1130. DOI: 10.3389/fpsyg.2018.01130. PMID: 30065676; PMCID: PMC6056677.
⁶ Dwarika, M.S. in Haraldsen, H.M. (2023). Mental health in dance: A scoping review. Frontiers in Psychology, 14:1090645. DOI: 10.3389/fpsyg.2023.1090645. PMID: 36968742; PMCID: PMC10035338.