Tehnosving – ples, ki navdušuje, povezuje in je primeren za vsakogar

prof. dr. Petra Zaletel

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Zakaj naj bi v šoli plesali?

Ples poleg svojih pozitivnih vplivov na telesni, čustveni in kognitivni razvoj pomembno prispeva tudi k socialnemu razvoju otrok, saj spodbuja občutek pripadnosti in sprejetosti v skupini, občutek sodelovanja, zaupanja in sprejemanja različnosti¹. Skupno gibanje ob glasbi ustvarja občutek povezanosti in sodelovanja, otroci pa ob tem doživljajo zadovoljstvo, da s svojim delom prispevajo k skupni izkušnji.

Predšolski otroci so po ustvarjalnem plesnem programu izkazali več socialnih veščin in samozavesti ter imeli manj vedenjskih težav, kar se je odražalo v lažjem navezovanju stikov in večji vključenosti v skupino². Plesne intervencije pri otrocih in mladostnikih izboljšujejo različne vidike samopodobe, med drugim samozaupanje, telesno samopodobo in občutek lastne vrednosti³. Sodelovanje v skupinskem plesu (ali v plesu v paru) povečuje sodelovalne spretnosti, empatijo ter zmanjšuje impulzivnost, kar pozitivno vpliva na kakovost medosebnih odnosov⁴. Mnogi raziskovalci dodatno poudarjajo, da skupinski ples okrepi občutek pripadnosti, povezanosti in čustvene varnosti ter spodbuja samozavest, saj otroci skozi usklajeno gibanje in skupno ustvarjanje pridobivajo več zaupanja v svoje sposobnosti⁵. Lahko bi povzeli, da ples pomembno prispeva k socialni vključenosti, samostojnosti in samozavesti otrok.

Za začetek poučevanja družabnih plesov priporočamo blues in tehnosving. Prvega smo že opisali v prispevku Od plesnih začetkov do ritma in veselja ob plesanju bluesa, drugega pa predstavljamo v tem prispevku z opisom plesa, plesnih figur in zaporedja korakov poučevanja v šoli.

Ritem kot temelj gibanja

Preden se podamo v prve plesne korake, naj se otroci najprej srečajo z ritmom. Štiričetrtinski ritem je ravno prav preprost, da otroku omogoči ta temeljni občutek ritmične stabilnosti. Velika večina osnovnih plesnih korakov (korak, priklon, poskok, hoja, marsikateri parni plesni korak) se naravno ujema s pulzom štiričetrtinskega ritma. Otroci zato lažje usklajujejo gib in glasbo, hitreje so uspešni in so tako bolj motivirani za ples. Velja tudi, da štirje enakomerni udarci dajejo občutek reda in strukture, tako se otroci hitreje »uskladijo« v skupini, gibanje v štiričetrtinskem ritmu pa tako povečuje njihovo osredotočenost. Tako je za začetek usvajanja družabnih plesov najprimernejši enostaven ples blues, takoj za njim pa tehnosving.

Tehnosving – družabni ples za vse starosti

Ples tehnosving, znan tudi kot diskofoks ali disco hustle, se je razvil v Evropi konec sedemdesetih let 20. stoletja, ko je priljubljenost disko glasbe dosegla vrhunec. Njegove korenine segajo v Združene države Amerike, kjer se je v newyorških disko klubih v zgodnjih sedemdesetih letih razvil ples hustle, ki je združeval elemente latinskih in swing plesov z modernimi plesnimi gibi. Hustle se je kmalu razširil v Evropo, zlasti v Nemčijo, Avstrijo in Švico, kjer so plesalci razvili svojo različico – diskofoks. Ta se je plesal najprej na disko, kasneje pa tudi na pop in tehno glasbo, zato je v devetdesetih letih dobil tudi ime tehnosving. Ples odlikujeta njegova prilagodljivost različnim glasbenim slogom in značilna kombinacija drsečih gibov, obratov ter partnerjeve improvizacije, kar mu je omogočilo, da je ostal živ in priljubljen še dolgo po koncu disko obdobja.

Tehnosving lahko plešemo samostojno ali (pogosteje in primerneje za uporabo v šoli) v paru. Osnovni koraki temeljijo na mehkem prenašanju teže z noge na nogo, gibanju trupa in izraziti komunikaciji med plesalcema.

Ritem in osnovni korak

Tehnosving plešemo v štiričetrtinskem taktu, kjer je vsak udarec enako dolg. Učitelj šteje od ena do osem, pri čemer traja osnovni korak en takt, torej štiri udarce (obkroženo na Sliki 1).

Slika 1

Takt osnovnega koraka

Plesalec začne osnovni korak z levo nogo (LN), plesalka pa z desno (DN). Spodaj je opisan potek osnovnega koraka za plesalko in plesalca:

Plesalka in plesalec sta obrnjena drug proti drugemu v odprti drži in se držita za roke v višini skupnega težišča (nekje v višini popka). Plesalkine dlani so položene na plesalčeve, roke imata v komolcih pokrčene in jih držita ob telesu (jih ne spuščata za telo) ter se drug na drugega rahlo naslonita, tako da čutita rahel pritisk teže. V tej začetni drži izvajata osnovni korak, tako da se na prvi in drugi udarec rahlo naslonita drug na drugega, na tretji udarec pa rahlo odrineta in stopita oba nazaj ter na četrti udarec ponovno naprej, drug proti drugemu (Slika 2). Pri prvih dveh korakih osnovnega koraka se nekoliko nagneta tudi v stran (kamor poteka tudi začetek osnovnega koraka), nogi mehko upogibata v kolenu in mehko izvajata korake v stran.

Slika 2

Začetna drža in osnovni korak tehnosvinga – korak v stran v gibanju k soplesalcu – skupaj (na prvi udarec) in korak nazaj – stran od soplesalca (na tretji udarec)

Foto: Video učni pripomoček za poučevanje plesa

Plesne figure tehnosvinga

Za lažjo predstavljivost plesnih figur si oglejte učni video pripomoček poučevanja posameznih plesnih figur tehnosvinga za plesalko in plesalca, tako bo bolj razumljiv tudi opis plesnih figur v nadaljevanju.

Okrog sveta: V začetni drži plesalec in plesalka izvajata osnovne korake tako, da se obračata okoli osi plesnega para v desno za 360 stopinj, torej cel krog (prispeta nazaj v začetni položaj). Celotni obrat lahko izvedeta v osmih osnovnih korakih (primerno bolj za učence brez plesnega predznanja) ali v štirih osnovnih korakih (primerno za gibalno sposobnejše učence in dijake). Pri tem se stalno približujeta drug drugemu (na prva dva udarca osnovnega koraka) in odrivata drug od drugega s potiskom z rokami (na tretji in četrti udarec osnovnega koraka).

Plesalka pod roko: Plesalka se z osnovnim korakom iz začetnega položaja premakne na plesalčevo (levo) bočno stran tako, da se pod svojo desno in plesalčevo levo roko obrne za polovico obrata (180 stopinj) v desno, nato pa se z drugim osnovnim korakom vrne pod njegovo levo roko in z obračanjem telesa v levo (za 180 stopinj) nazaj v izhodiščni položaj. Plesalec pri tem izvaja osnovni korak na mestu, še bolje pa je, da se pomakne z njim nekoliko naprej in pogleda plesalko, ki je potovala na njegovo levo stran po prvem osnovnem koraku, v drugem pa se vračata oba, kot že opisano prej za plesalko, nazaj v izhodiščni položaj.

Plesalec pod roko: Podobno kot pri prejšnji figuri se tokrat plesalec z osnovnim korakom iz začetnega položaja premakne na plesalkino (desno) bočno stran tako, da se pod svojo levo in plesalkino desno roko obrne za polovico obrata (180 stopinj) v levo, nato pa se z drugim osnovnim korakom vrne pod svojo levo roko (in njeno desno) ter z obračanjem telesa v desno (za 180 stopinj) nazaj v izhodiščni položaj. Plesalka pri tem izvaja osnovni korak zopet nekoliko naprej in pogleda plesalca, ki je potoval na njeno desno stran po prvem osnovnem koraku, v drugem pa se vračata oba, kot že opisano, nazaj v izhodiščni položaj.

Košara: Plesalec pleše osnovni korak na mestu v začetni drži in na prvi korak dvigne svojo levo roko ter pelje plesalko pod njo na svojo desno stran v bočni položaj. Plesalka se pri tem v enem osnovnem koraku obrne za polovico obrata v levo tako, da prispe z dvema korakoma bočno ob plesalca, tretji in četrti korak (nazaj-naprej) pa naredita oba v drži košare bočno, kot kaže Slika 3. V drugem osnovnem koraku, ki ga plesalec pleše na mestu, ponovno dvigne svojo levo roko in potisne plesalko pod njo v polovični obrat v desno, da ta pride nazaj v začetni položaj.

Slika 3

Drža v košari

Foto: Video učni pripomoček za poučevanje plesa

Presta: Podobno kot pri košari plesalec tudi pri presti obrača plesalko za polovico obrata v položaj bočno, vendar tokrat na svojo levo stran. Plesalec v enem osnovnem koraku na mestu (še bolj z rahlim obračanjem proti plesalki) dvigne levo roko in pelje plesalko pod njo na svojo levo stran v bočni položaj. Njegova desna roka ostaja za plesalkinim hrbtom. Plesalka potuje z osnovnim korakom naprej in v obrat 180 stopinj desno pod plesalčevo levo roko tako, da prispe z dvema korakoma bočno ob plesalca, tretji in četrti korak (nazaj-naprej) pa naredita oba v drži preste bočno, kot kaže Slika 4, na kateri je razvidno, da se je plesalec iz drže bočno lepo premaknil pred plesalko in ji tako olajšal prijem – sprostil pritisk na njeni levi roki, ki je za njenim hrbtom. V drugem osnovnem koraku, ki ga plesalec pleše na mestu, ponovno dvigne svojo levo roko in potisne plesalko pod njo v polovični obrat v levo nazaj v začetni položaj.

Slika 4

Drža v presti in pomik plesalca pred plesalko

Foto: Video učni pripomoček za poučevanje plesa

Menjave mest: V nadaljevanju predstavljamo različne menjave mest, pri katerih plesalec in plesalka vedno zamenjata mesti z enim osnovnim korakom tako, da sta po menjavi spet obrnjena drug proti drugemu. V menjavo potujeta z enim osnovnim korakom na različne načine in z obračanjem za polovico obrata. Menjava naj bo narejena čimbolj po navidezni črti, torej plesalec in plesalka potujeta na drugo stran tesno drug ob drugem.

Menjava mest za hrbtom: Iz začetne drže samo z eno roko (z levo roko plesalca in desno roko plesalke) plesalec in plesalka v enem osnovnem koraku zamenjata mesti. Plesalec s svojo desno roko prime plesalkino desno na prvi udarec (Slika 5a), jo za svojim hrbtom preprime v svojo levo na drugi udarec (Slika 5b), po zamenjavi mest pa še oba končata osnovni korak s korakom nazaj-naprej (tretji in četrti udarec). Plesalka potuje s svojim osnovnim korakom naprej, mimo plesalca, za njegovim hrbtom, kjer plesalec preprime njeno roko in zaključi na nasprotni strani po tem, ko sta se oba obrnila za 180 stopinj drug proti drugemu (Slika 5c). Učitelj napoveduje plesalcem: »Primi (1) – preprimi (2) – nazaj (3) – naprej (4)«.

Slika 5

Prijem plesalke pri menjavi mest za hrbtom

Foto: Video učni pripomoček za poučevanje plesa

Menjava plesalke pod roko: Plesalec in plesalka zamenjata mesti v enem osnovnem koraku tako, da gre plesalka pod plesalčevo levo roko mimo njega na drugo stran, pri tem pa se obrača za polovico obrata v levo in plesalcu v mimohodu pokaže hrbet. Plesalec pelje plesalko pod svojo levo roko na drugo stran, pri tem pa se obrača v menjavi v desno.

Menjava plesalca pod roko: Podobno kot pri menjavi plesalke pod roko gre pri tej menjavi plesalec pod plesalkino desno roko na drugo stran, pri tem pa v mimohodu kaže plesalki hrbet in se obrača za polovico obrata v levo.

Menjava obeh pod roko: Ta plesna figura združuje najprej menjavo plesalke pod roko (ona se obrača v levo) in tik za njenim obratom še plesalčev obrat pod roko (se obrača ravno tako v svojo levo). Ali bolj podroben opis: plesalec vodi plesalko v menjavo plesalke pod roko in se takoj za tem, ko se plesalka obrne za polovico obrata v levo, še sam obrne pod svojo roko v levo.

Koreografija tehnosvinga

Celotno koreografijo lahko učenci izvajajo z vmesnim dodajanjem osnovnih korakov (za mlajše in za začetnike) ali brez njih (primerno za predmetno stopnjo in srednješolce). Vedno lahko učitelj prilagaja število vmesnih osnovnih korakov med plesnimi figurami glede na znanje svojih učencev. Spodaj je zapisana koreografija tehnosvinga, ki vključuje nekaj osnovnih korakov na mestih, za katere menimo, da so res potrebni, učitelji pa lahko povsod pri označeni zvezdici (*) dodajajo še svoje osnovne korake.

• Štirikrat osnovni korak.
• Okrog sveta v štirih osnovnih korakih.
• Dvakrat plesalka pod roko.
• *
• Dvakrat plesalec pod roko.
• Dvakrat osnovni korak.
• Dvakrat košara.
• *
• Dvakrat presta.
• Dvakrat osnovni korak.
• Dvakrat menjava za hrbtom.
• *
• Dvakrat menjava plesalke.
• *
• Dvakrat menjava plesalca.
• *
• Dvakrat menjava obeh.

Specialno-didaktični napotki za poučevanje tehnosvinga

Zaporedje korakov poučevanja:

1. Predvaje in ogrevanje

• Lahkotni koraki ob štiričetrtinski glasbi (naprej-nazaj, v stran, osnovni korak aerobike, križni koraki).
• Raztezne vaje za roke in trup v ritmu glasbe.
• Preproste plesne kombinacije – gibalne strukture (npr. križni korak, korak in dvig kolena, izpadni koraki ipd.).

2. Osnovni korak tehnosvinga

• Poudarek na nadzoru začetne drže, naslonu soplesalcev in usklajenosti korakov z glasbo.

3. Poučevanje plesa

• Osnovni korak, ponavljanje ob glasbi in štetju.
• Osnovni korak z obračanjem para v desno, postopoma zmanjševanje števila osnovnih korakov, s katerimi naredi plesni par cel obrat (360 stopinj).
• Okrog sveta – ponavljanje obrata para v štirih osnovnih korakih ob štetju.
• Ponavljanje štirih osnovnih korakov in plesne figure okrog sveta, najprej ob štetju, nato ob glasbi.
• Poučevanje košare in preste.
• Ponavljanje: dvakrat osnovni korak, dvakrat plesna figura košara, dvakrat osnovni korak in dvakrat plesna figura presta.
• Povezovanje košare in preste brez vmesnih osnovnih korakov.
• Ponavljanje celotne koreografije, naučene do tega trenutka; ob štetju, nato ob glasbi s štetjem in brez štetja.
• Poučevanje menjav, najprej samo gibanja in smeri, nato z vključevanjem osnovnega koraka v menjavi.
• Ponavljanje menjav z vmesnimi osnovnimi koraki ob štetju in glasbi.
• Ponavljanje menjav ob štetju in glasbi brez vmesnih osnovnih korakov.
• Ponavljanje celotne koreografije ob štetju, nato ob glasbi s štetjem in napovedovanjem figur učitelja.
• Samostojno ponavljanje koreografije ob glasbi.

4. Ohlajanje in raztezanje

• Počasi umirjanje korakov ob glasbi.
• Raztezanje rok, nog, trupa.
• Globoko dihanje in sprostitev mišic.
• Pogovor o občutkih med plesom.

Dodatni nasveti:

• Za mlajše otroke in začetnike poenostavite korake tako, da navezujejo skupaj največ dve plesni figuri, nato jih na naslednjih urah plesa nadgradijo še z dodatnimi. Sprva naj učenci povezujejo samo osnovne korake, okrog sveta, plesalka in plesalec pod roko, nato pa nadaljujejo s košaro in eno od menjav. Postopno dodajajte na vsaki učni enoti še dodatno figuro.
• Postopno zmanjšujte podporo s štetjem in napovedovanjem naslednje plesne figure, s čimer se povečuje zahtevnost pomnjenja zaporedja korakov; tako učenci izboljšajo svoje sposobnosti in gibalne spretnosti.
• Spremljajte napredek z opazovanjem plesnih gibov, nadzorom drže in sposobnosti hitre reakcije pri menjavi glasbe in ob dodajanju hitrejšega ritma glasbe.
• Ohranite prijetno, motivacijsko vzdušje; ples naj pomeni sprostitev in zabavno druženje, kjer si učenci lahko medsebojno izmenjajo tudi nekaj besed.
• Uporabljajte glasbo, ki je popularna in všečna učencem, saj povečuje motivacijo za vadbo. Naj bo v štiričetrtinskem taktu.
• Bistveno za napredek je ponavljanje, zato učenci v plesnih parih kar nekajkrat zaplešejo koreografijo ob glasbi.
• Priporočljivo je, da plesalke in plesalci menjavajo partnerja, saj se tako plesni pari medsebojno bolje spoznavajo, privajajo na različno energijo posameznika ter se zavedajo, da je pomembno zaznavati in se prilagajati drugačnosti vsakega plesalca/plesalke.

Opomba. Vir naslovne slike je Canva.

Viri:

¹Liu, M. (2024). Dance education in promoting children’s sociality and study on the role and mechanism of emotion development. International Journal of Global Perspective in Academic Research, 1(2), 50–55.  https://doi.org/10.70339/sgh1aw60
²Lobo, Y. B. in Winsler, A. (2006). The effects of a creative dance and movement program on the social competence of Head Start preschoolers. Social Development, 15(3), 501–519. https://doi.org/10.1111/j.1467-9507.2006.00353.x
³Schwender, T. M., Spengler, S, Oedl, C. in Mess, F.  (2018). Effects of dance interventions on aspects of the participants' self: A systematic review. Frontiers in Psychology, 9, 1130. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.01130
⁴Tsounis-Tzitzikas, C., Goulimaris, D., Antoniou,  P., Yfantidou, G. in Bebetsos, E. (2019). The Effect of Participating in Recreational Dance Activities on the Social Skills of 10 to 12-Year-Old Children. IJRDO – Journal of educational research, 4(1), 8–20.
⁵Amalia, K., Ramita, R., Af-Idah, S., Sitorus, M. in Lubis, H. (2024). The Effect of Providing Creative Dance Education on Early Childhood Self-Confidence at TK/Mother's Daycare Center. Education Achievement: Journal of Science and Research, 5(2), 481‒489. https://doi.org/10.51178/jsr.v5i2.1927.

Povezave iz virov:

Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/
Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike; video-učni pripomoček za poučevanje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://aerobika.fakultetazasport.si/