X
Arhiv po kategoriji: PlesNazaj
Salsa predstavlja plesno in glasbeno zvrst z bogato kulturno dediščino, ki izhaja iz prepletanja afro-karibskih in evropskih glasbenih tradicij. V zadnjih desetletjih se je razširila po vsem svetu in postala ena najbolj priljubljenih plesnih zvrsti. Njena kompleksna ritmična struktura, energičnost in socialna narava jo uvrščajo med plesne zvrsti, ki so primerne tudi za vključevanje v šolski prostor.
Poučevanje salse v šoli: razvoj, značilnosti in glasbeno-ritmične posebnosti
Odločni koraki, dramatični poudarki in tesno sodelovanje med partnerjema – tango je ples, ki pritegne pozornost že ob prvih taktih glasbe. Čeprav ga pogosto povezujemo z velikimi plesnimi dvoranami in odrskimi nastopi, lahko njegove osnovne elemente uspešno vključimo tudi v šolski prostor, kjer učenci skozi ples razvijajo gibalne, socialne in ritmične spretnosti.
Tango – ples strasti, povezanosti, ritma in sodelovanja
Samba je živahen in ritmično zelo izrazit ples, ki izvira iz Brazilije. Zanjo je značilno elastično delo kolen in sproščeno, ritmično gibanje bokov. Glasba je hitra in poudarjeno sinkopirana, zato ples zahteva dobro koordinacijo in občutek za ritem. Samba kot ples združuje športni izziv, umetniško izražanje in družabnost – torej predstavlja dejavnost, ki ni le tehnična, temveč tudi čustvena in socialna izkušnja.
Samba – izraz veselja in karnevalskega vzdušja v šoli
Pri pripravi plesnega športnega dne za mlajše učence so primerne vsebine rajalni, otroški in ljudski plesi ter ustvarjanje v gibanju, s čimer postane ples prijetna in zabavna telesna izkušnja. V zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in v srednji šoli pa ples omogoča dvig telesne zmogljivosti, vpliva na pozitivno telesno samopodobo in identiteto. S plesom se mladostniki povezujejo v bolj popularnih plesnih zvrsteh, kot sta jazz in hip hop.
Plesni športni dan za starejše učence in srednješolce
V šolskem prostoru plesni športni dan predstavlja priložnost, da učitelji približajo gibanje učencem na drugačen, ustvarjalen in doživljajsko bogat način. S skrbno načrtovano organizacijo lahko tak dan povežejo z glasbeno umetnostjo in poudarijo pomen športne dejavnosti za umetniško izražanje in socialno učenje ter tako prispevajo k celostnemu razvoju mlajših otrok.
Plesni športni dan kot priložnost za celostni gibalni in ustvarjalni razvoj mlajših učencev
Glasba je več kot zgolj umetniška dejavnost, saj kot pomembno razvojno okolje podpira otrokovo mišljenje, gibanje, čustvovanje in socialno delovanje. Še posebej pri plesu in ritmično-gibalnih dejavnostih omogoča otroku celostno izkušnjo, ki ustvarja temelje za uravnotežen razvoj, učenje in ustvarjalnost.
Pomen glasbe v otrokovem razvoju
Ritmične in plesne dejavnosti predstavljajo učinkovito ter naravno sredstvo za krepitev samozavesti otrok in mladostnikov v sodobni družbi. Z gibanjem, ritmom in ustvarjalnim izražanjem mladi razvijajo pozitiven odnos do lastnega telesa, občutek kompetentnosti ter socialno povezanost. Zato bi morale imeti plesne in ritmične vsebine pomembnejše mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu kot preventivni ter razvojni dejavnik psihosocialnega zdravja mladih.
Ritmične in plesne dejavnosti krepijo samozavest otrok ter mladostnikov
Belokranjska ljudska plesa carska kasa in lepa Anka s svojo raznoliko plesno zgradbo, jasnim ritmom ter izrazito povezanostjo z glasbo in petjem ponujata številne didaktične možnosti za vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces. Prispevek predstavlja izvor, značilnosti in potek obeh plesov ter izpostavlja didaktične pristope k njunemu poučevanju v osnovni šoli.
S pesmijo in plesom v Belo Krajino - lepa Anka in carska kasa sta primerna ljudska plesa za osnovnošolce
Polka je eden od najbolj znanih slovenskih plesov, povezanih tudi z slovensko ljudsko glasbo. Večina ljudi jo pozna z veselic in zagotovo gre za množični ples, ki ga zna plesati največ Slovencev. Kot ljudski ples je izredno ritmična, poskočna in predstavlja pravi prehod v parne družabne plese.
Polka – kraljica veselic in družabnih dogodkov
Poučevanje zahtevnejših ljudskih plesov v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole predstavlja pomemben korak k poglobljenemu razumevanju plesne dediščine. Plesa, razložena v nadaljevanju, omogočata učencem razvoj višjih gibalnih, socialnih in estetskih kompetenc ter jih pripravljata na nadaljnje srečevanje z ljudskim in družabnim plesom tudi zunaj šolskega okolja.
Zahtevnejši ljudski plesi v osnovni šoli
Stran 1 od 5 PrvaPrejšnja [1]2345 Zadnja

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: Urška Kereži in Nika Bezjak

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.