Pri pripravi plesnega športnega dne za mlajše učence so primerne vsebine rajalni, otroški in ljudski plesi ter ustvarjanje v gibanju, s čimer postane ples prijetna in zabavna telesna izkušnja. V zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in v srednji šoli pa ples omogoča dvig telesne zmogljivosti, vpliva na pozitivno telesno samopodobo in identiteto. S plesom se mladostniki povezujejo v bolj popularnih plesnih zvrsteh, kot sta jazz in hip hop.

V šolskem prostoru plesni športni dan predstavlja priložnost, da učitelji približajo gibanje učencem na drugačen, ustvarjalen in doživljajsko bogat način. S skrbno načrtovano organizacijo lahko tak dan povežejo z glasbeno umetnostjo in poudarijo pomen športne dejavnosti za umetniško izražanje in socialno učenje ter tako prispevajo k celostnemu razvoju mlajših otrok.

Glasba je več kot zgolj umetniška dejavnost, saj kot pomembno razvojno okolje podpira otrokovo mišljenje, gibanje, čustvovanje in socialno delovanje. Še posebej pri plesu in ritmično-gibalnih dejavnostih omogoča otroku celostno izkušnjo, ki ustvarja temelje za uravnotežen razvoj, učenje in ustvarjalnost.

Ritmične in plesne dejavnosti predstavljajo učinkovito ter naravno sredstvo za krepitev samozavesti otrok in mladostnikov v sodobni družbi. Z gibanjem, ritmom in ustvarjalnim izražanjem mladi razvijajo pozitiven odnos do lastnega telesa, občutek kompetentnosti ter socialno povezanost. Zato bi morale imeti plesne in ritmične vsebine pomembnejše mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu kot preventivni ter razvojni dejavnik psihosocialnega zdravja mladih.

Belokranjska ljudska plesa carska kasa in lepa Anka s svojo raznoliko plesno zgradbo, jasnim ritmom ter izrazito povezanostjo z glasbo in petjem ponujata številne didaktične možnosti za vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces. Prispevek predstavlja izvor, značilnosti in potek obeh plesov ter izpostavlja didaktične pristope k njunemu poučevanju v osnovni šoli.

Polka je eden od najbolj znanih slovenskih plesov, povezanih tudi z slovensko ljudsko glasbo. Večina ljudi jo pozna z veselic in zagotovo gre za množični ples, ki ga zna plesati največ Slovencev. Kot ljudski ples je izredno ritmična, poskočna in predstavlja pravi prehod v parne družabne plese.

Poučevanje zahtevnejših ljudskih plesov v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole predstavlja pomemben korak k poglobljenemu razumevanju plesne dediščine. Plesa, razložena v nadaljevanju, omogočata učencem razvoj višjih gibalnih, socialnih in estetskih kompetenc ter jih pripravljata na nadaljnje srečevanje z ljudskim in družabnim plesom tudi zunaj šolskega okolja.

V prispevku Kako začeti s poučevanjem ljudskih plesov v šoli smo predstavili rajalne ljudske plesne igre in enostavne ljudske plese, primerne za mlajše učence. V nadaljevanju predstavljamo dva parna ljudska plesa in eno kolo, ki so ustrezni predvsem za učence drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in tudi starejše. S spoznavanjem ljudskih plesov otroci razvijajo občutek za ritem in prostor ter sodelovanje s partnerjem, hkrati pa se seznanjajo z ljudskimi pesmimi in kulturnim izročilom.

Za uvod v poučevanje ljudskih plesov v šoli so primerne rajalne igre, ljudske plesne igre in preprosti ljudski plesi, kot na primer kovtre šivat in zibenšrit, ki prihajata z Gorenjske. Otroci lahko prek preprostih tekalnih korakov usvajajo ritem, prostor in sodelovanje s partnerjem, ob tem pa se učijo ljudskih pesmi in ljudskega izročila.

Ljudski plesi v šoli vplivajo na razvoj gibalnih sposobnosti učencev, spodbujajo sodelovanje in socialne veščine ter učence povezujejo s slovensko kulturno dediščino. Preprosti gibalni vzorci omogočajo vključevanje vseh, hkrati pa ljudski plesi ohranjajo in prenašajo kulturno izročilo ter občutek pripadnosti skupnosti v sodobno šolsko okolje.