V prispevku Kako začeti s poučevanjem ljudskih plesov v šoli smo predstavili rajalne ljudske plesne igre in enostavne ljudske plese, primerne za mlajše učence. V nadaljevanju predstavljamo dva parna ljudska plesa in eno kolo, ki so ustrezni predvsem za učence drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in tudi starejše. S spoznavanjem ljudskih plesov otroci razvijajo občutek za ritem in prostor ter sodelovanje s partnerjem, hkrati pa se seznanjajo z ljudskimi pesmimi in kulturnim izročilom.
prof. dr. Petra Zaletel
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Uvod
Poučevanje ljudskih plesov v osnovni šoli pomembno prispeva k celostnemu razvoju učencev, saj poleg gibalnih sposobnosti razvija tudi občutek za ritem, sodelovanje, kulturno identiteto in medsebojne odnose. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju učenci že obvladajo osnovne rajalne oblike, gibanje v krogu ter preproste ritmične vzorce, zato je smiselno postopno preiti k nekoliko zahtevnejšim plesnim strukturam.
Po uvodnih rajalnih igrah in enostavnih ljudskih plesih, kot sta Kovtre šivat in Zibenšrit, lahko učencem ponudimo nove izzive v obliki parnih plesov in krožnih plesov (kol). Ti plesi zahtevajo več usklajevanja, pozornosti do soplesalca ter razumevanje prostorskih odnosov, hkrati pa učence še vedno nagovarjajo z igrivostjo in ponavljajočo se plesno strukturo.
Prehod k parnim plesom
Parni plesi predstavljajo pomemben korak v razvoju plesne kompetentnosti učencev. Pri njih se učenci učijo sodelovanja v paru, vodenja in sledenja, primerne telesne razdalje ter spoštljivega odnosa do soplesalca.
Sotiš
Sotiš ali potovčena je razširjen gorenjski ljudski ples, ki je zaradi jasne strukture in umirjenega tempa primeren za poučevanje v šoli. Ples poteka v parih in vsebuje osnovne korake ter preproste obrate, ki jih učenci precej hitro usvojijo.
Pri poučevanju sotiša se osredotočimo na:
Učenci skozi ples oblikujejo lepo, pravilno telesno držo, razvijajo koordinacijo, posebej še orientacijo v prostoru, ravnotežje, ritmičnost, hkrati pa se navajajo na plesno – nebesedno komunikacijo, pridobivajo občutek za skupinsko disciplino in usvajajo socialne kompetence.
Pari stojijo v krogu, drug nasproti drugega; plesalci so na notranji strani s hrbtom obrnjeni proti središču kroga, plesalke pa so na zunanji strani. V prvem delu plesa imajo roke naslonjene na boke, v drugem delu plesa – med vrtenico – pa se plesalec in plesalka oprimeta: plesalec prime plesalko okoli pasu, plesalka plesalca okoli ramen (Preglednica 1).
Slika 1
Drža v vrtenici
Novak, N. (b. d.). Didaktični vidiki učenja ljudskega plesa. Folklorisce. https://folklorisce.si/?page_id=780
Preglednica 1
Potek plesa sotiš
Opomba. DN – desna noga, LN – leva noga.
* Vrtenica se izvaja tako, da si plesalec in plesalka stojita nasproti in se z rokama oprimeta za pleča, plesalčeve roke so pod plesalkinimi (Slika 1). Plesalec prične z levo, plesalka pa z desno nogo. Na vsak udarec prestopita in se pri obračanju tako zibata z ene na drugo nogo. Pri tem sta nagnjena malo nazaj in ne porušita drže. Oba se dve osmici obračata v desno (dva polna kroga), nato še dve osmici v levo.
Enostavnejši različici sotiša za mlajše ali za začetek poučevanja tega ljudskega plesa sta na povezavi 1 in povezavi 2. Tretja različica pa vključuje namesto poskočnih korakov na začetku samo trojni – menjalni korak.
Slika 2
Ploskanje s soplesalcem v ljudskem plesu sotiš
Štamberger, V. (2020). Ljudski ples Potovčka. Arnes. https://video.arnes.si/en/watch/qYkeTUWQUKai
Rašpla
Rašpla je živahnejši parni ples iz Prekmurja, ki učencem ponuja več dinamike in izraznosti. Za rašplo so značilni izrazitejši ritmični poudarki in bolj igriv odnos med plesalcema.
Pri rašpli učenci:
- utrjujejo ritem in hitrejše menjave korakov,
- razvijajo odzivnost in zbranost,
- doživljajo ples kot sproščeno in zabavno obliko gibanja.
Zaradi svoje razigranosti je rašpla zelo primerna za motivacijo učencev in krepitev pozitivnega odnosa do ljudskega plesa.
Plesalec in plesalka stojita v odrti drži, držita se za roke in na prvi udarec skočita v koračno stojo tako, da je njuna desna noga spredaj, leva pa zadaj. Z ritmičnimi poskoki izmenjujeta sprednjo nogo v koračni stoji, pri čemer sta prva dva poskoka počasna (na prvi in tretji udarec v taktu), naslednji štirje pa hitri (na vsak udarec v taktu: 5, 6, 7, 8). To osmico ponovita štirikrat in samo v zadnji osmici namesto štirih poskokov naredita tri. Nato se s prijemom pod komolci, bočno postavljena drug na drugega, torej z desno plesalkino roko pod desno plesalčevo roko, v poskokih oziroma kratkih tekalnih korakih zavrtita okoli svoje osi in na osmi udarec zaploskata. Takrat se tudi obrneta in se primeta z levo roko pod komolcem in se s tekalnimi koraki zavrtita v drugo stran ter na osmi udarec ponovno ploskneta in zamenjata smer. Enako gibanje ponovita še dvakrat, nato pa ponovno v odprti drži zaplešeta po ritmu koračne poskoke naprej-nazaj. Pri izvajanju plesa si lahko pomagamo s pesmijo Trzinka, ki ima podoben ritem kot ples rašpla (Preglednica 2). V Preglednici 2 je ob besedilu predstavljen ritem plesa samo ob prvi kitici, za vse ostale kitice (besedilo je zapisano pod preglednico) velja enako.
Preglednica 2
Potek plesa rašpla
Opomba. DN – desna noga, LN – leva noga.
Na raufonk, na raufonk, na raufonk se je usedla.
Na raufonk, na raufonk, na raufonk se je usedla.
Na raufonk, na raufonk, na raufonk se je usedla,
svoj’ga ljub’ga čakala.
Vso črno, vso črno, vso črno rit je imela.
Vso črno, vso črno, vso črno rit je imela.
Vso črno, vso črno, vso črno rit je imela,
svoj’ga ljub’ga čakala.
Oj, mamca, oj, mamca, oj, le zaprite vrata.
Oj, mamca, oj, mamca, oj, le zaprite vrata.
Oj, mamca, oj, mamca, oj, le zaprite vrata,
moj’ga ljub’ga več ne bo.
Slika 3
Drža za vrtenje v rašpli
Novak, N. (b. d.). Didaktični vidiki učenja ljudskega plesa. Folklorisce. https://folklorisce.si/?page_id=780
Na gimnaziji Ormož so rašplo zaplesali poenostavljeno; dva počasna in štiri hitre korake so nadomestili z dvema hitrima in enim zadržanim korakom (ritem 
), pri vrtenju para pa so namesto spremembe smeri v vsaki osmici izvedli samo eno spremembo smeri po drugi osmici.
Krožni ples
Po parnih plesih je smiselno preiti na krožne plese, kjer se poudarja skupnost, povezanost in enotno gibanje večje skupine. Kola omogočajo učencem občutek pripadnosti in zahtevajo usklajevanje z več plesalci hkrati.
Adlešičko kolo ali Fruške, jabuke, slive
Fruške, jabuke, slive je živahnejša kolo plesna oblika, napisana v dvočetrtinskem taktu, ki učence pritegne z ritmičnostjo in ponavljanjem. Gibanje v krogu, držanje za roke ter skupni poskoki ustvarjajo močan občutek skupnosti.
Ples spodbuja:
Plesalci in plesalke so postavljeni v krog, obrnjeni rahlo desno in se držijo za roke. Vsi stopijo korak naprej s svojo desno nogo in na njej poskočijo, enako ponovijo še dvakrat, torej na levo in desno nogo. Potem izvedejo tri korake nazaj (ritensko) – z levo nogo, desno nogo, levo nogo in poskočijo, tri korake naprej in poskočijo (desna noga, leva noga, desna noga) in ponovno tri korake nazaj in poskočijo (leva noga, desna noga, leva noga in poskok). Nadaljujejo od začetka in pojejo novo kitico ljudske pesmi Fruške, jabuke, slive. Učitelj med plesom šteje 1-2 ali poje z učenci besedilo pesmi, ali napoveduje korake
Preglednica 3
Potek plesa Fruške, jabuke, slive
Opomba. DN – desna noga, LN – leva noga.
Fruške, jabuke, rane,
mene voli Ane,
a ja Ane neču,
za drugim umreču.
Fruške, jabuke, grožđe,
mene voli Jože,
a ja Jože neču,
za drugim umreču.
Vloga slovenske ljudske plesne dediščine v osnovni šoli
V osnovni šoli ima vključevanje slovenske ljudske plesne dediščine pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo, saj prispeva k razvoju gibalnih sposobnosti otrok, njihove plesne pismenosti in njihovega občutka kulturne pripadnosti2. Zaporedje od rajalnih iger prek parnih plesov do krožnih plesov omogoča logičen in razvojno ustrezen napredek pri poučevanju ljudskega plesa v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Takšen pristop učencem ne ponuja le gibalnega izziva, temveč jih postopno uvaja v bogato plesno dediščino ter krepi spoštovanje do kulturne tradicije.
Zato čim prej z otroki zapojte in zaplešite, hvaležni vam bodo, saj se bodo s plesom ter slovenskimi ljudskimi pesmimi povezali in prenašali izročilo naprej.
Opomba. Naslovna slika je pridobljena s spletne strani https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/veseli--plodne-letine.html.
Literatura:
1Zaletel, P., Šifrar, T., Pruš, D. in Zagorc, M. (2022). Ples 2+3: od nekaterih plesnih zvrsti do ustvarjalnega giba v šoli. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
2Knific, M. (2007). Slovenski ljudski ples in projektno učno delo. Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.