X
Arhiv po avtorju: Marjeta KovačNazaj
Poletje naj bo namenjeno dogodivščinam v naravi, pri tem pa naj se otrok spremeni v pustolovca, ki raziskuje okolico in premaguje ovire s hojo, plezanjem, skakanjem in iskanjem različnih predmetov in pojavov.
Poletna dogodivščina v naravi
Igre z loparji ali drugimi pripomočki (palicami, kiji), s katerimi udarjamo žogico, so za mlajše otroke zahteven zalogaj, saj morajo prej obvladati svoje telo na mestu (t. i. stabilnostna gibanja) in v gibanju (t. i. lokomotorna gibanja) brez uporabe dodatnega pripomočka. Z otroki začnimo tako, da z loparjem udarjajo milne mehurčke ali žogico, navezano na vrvico, ki visi z drevesa.
Namizni tenis pod drevesom
Ocenjevanje je končna didaktična stopnja, ki sledi ustreznemu načrtovanju, izpeljavi in sprotnemu preverjanju. Zato je temelj dobrega ocenjevanja dober pouk. Učitelj, ki bo učence česa naučil in pri pouku upošteval njegove različne razsežnosti, gotovo ne bo imel težav z ocenjevanjem.
Temelj dobrega ocenjevanja je dober pouk
Ocenjevanje opredeljujejo šolski pravilniki in didaktična priporočila v učnem načrtu posameznega predmeta. Učitelju naj bi podajali odgovore na vprašanja zakaj, kaj, kako in kdaj ocenjevati.
Ocenjevanje uokvirjajo pravilniki in didaktična priporočila učnega načrta
Namizni tenis je igra, ki zahteva usklajeno delo rok in nog, neprestano pozornost, hiter gibalni odgovor na vidno zaznavo žogice, pa tudi taktično razmišljanje. Z majhnimi otroki začnimo tako, da z loparjem udarjajo milne mehurčke. Milni mehurčki se gibljejo počasneje kot žogica, zato je otrok hitro uspešen, obenem pa se lahko zabava vsa družina.
Namizni tenis z milnimi mehurčki
Če želimo, da postane ocenjevanje znanja sprožilec oziroma pospeševalec učenja, bo treba dopuščati učiteljem tudi drugačne načine ocenjevanja, ki spodbujajo učence k temu, da bodo začeli prevzemati odgovornost za lastno učenje in posledično tudi za oceno. Temu pa bo treba prilagoditi tudi šolsko zakonodajo.
Zakaj bi morali pravilniki o ocenjevanju vključevati formativno ocenjevanje oziroma ocenjevanje za učenje
Danes se klasični načini ocenjevanja vse bolj nadgrajujejo z alternativnimi. Preverjanje gibalnih spretnosti tako ne vključuje le ocene tehnične izvedbe in nekaterih taktičnih rešitev, temveč predvsem ovrednotenje strategij za reševanje problemov.
Alternativi načini preverjanja in ocenjevanja znanja pri športni vzgoji vključujejo tako ocenjevanje gibalnih spretnosti kot teoretičnih znanj
V ospredju sodobnega ocenjevanja je tudi pri športni vzgoji uporaba t. i. avtentičnih nalog, ocenjevanje konceptualnih znanj in vključevanje učenca v samoocenjevanje ter samovrednotenje znanja, npr. da učenec sam prepozna svoje pomanjkljivosti, jih zna ovrednotiti in popraviti. Tak proces zagotavlja bolj kakovostno znanje in s povratno informacijo spodbuja učenca k nadaljnji športni dejavnosti.
Nekateri alternativi načini preverjanja in ocenjevanja znanja pri športni vzgoji
Notranje ocenjevanje je avtonomija učitelja. Za vrednotenje znanja učencev lahko uporabi zelo različne načine, tudi takšne, kjer v proces ocenjevanja dejavno vključi učence. V prispevku predstavljamo več vrst ocenjevanja. Priporočamo, da učitelj uporablja tiste, ki najbolj ustrezajo namenu pouka.
Tudi pri športni  vzgoji obstajajo različne vrste ocenjevanja
Ocenjevanje je ena najtežavnejših in najbolj zapletenih dejavnosti, s katero se soočajo učitelji športne vzgoje. Učitelj mora ocenjevati v tesni povezavi s celotnim učnim procesom, saj je ocenjevanje neločljiv del procesa učenja in poučevanja. Pri tem lahko poleg tradicionalnih ocenjevalnih strategij uporablja tudi alternativne pristope.
Ocenjevanje pri pouku športne vzgoje je ena najtežavnejših učiteljevih nalog

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.