X
23feb.

Drsanje za vsakogar

Drsanje je šport, namenjen vsem starostnim skupinam. Rekreativno lahko drsamo skoraj polovico leta na pokritih drsališčih ali v lednih dvoranah. V res ugodnih zimskih razmerah pa lahko drsamo tudi na zaledenelih naravnih vodnih površinah. Za najmlajše, ki bi želeli drsati, smo pripravili nekaj nasvetov s slikovnim gradivom.

Katarina Bizjak Slanič1 in prof. dr. Marjeta Kovač2

1 OŠ Janka Glazerja, Ruše

2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

V zgodovini je bilo drsanje eden od načinov premikanja po zaledenelih površinah. Najdbe na Finskem, Švedskem in v Rusiji kažejo, da so bili najstarejši pari drsalk narejeni iz kosti ali rogov večjih živali že pred več kot 4000 leti. Sploščene kosti - drsalke so imele na vsaki strani luknjo in usnjen par trakov za pritrditev stopala. Okoli 14. stoletja so na Nizozemskem, državi z naravnimi pogoji za drsanje, ki je imela veliko vodnih površin in dolge ter ostre zime, začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač. Pri drsanju so se drsalci odrivali s palico. Najprej so z drsanjem premagovali večje razdalje po zamrznjenih kanalih, nato pa so začeli drsati tudi za zabavo. Okoli leta 1500 so Nizozemci drsalkam dodali tanka rezila, kar je omogočilo, da so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Rezila, ki so ostala skoraj nespremenjena vse do danes, so prav tako izdelali Nizozemci.1,2 

Drsanje se je v 19. stoletju pojavilo tudi v Sloveniji.1 Danes so slovenska drsalna društva združena v Zvezo drsalnih društev Slovenije. Na njenih spletnih straneh lahko najdete seznam društev, kjer je mogoče vaditi umetnostno ali hitrostno drsanje. Društva delujejo na Jesenicah in Bledu ter v Ljubljani, Celju in Kranju. Zveza drsalnih športov prireja tudi tečaje usposabljanja za bodoče strokovne delavce v športu - trenerje. Obvestila o datumih tečajev so objavljena na njenih spletnih straneh. Tečaje drsanje za začetnike in bolj izkušene drsalce ponujajo tako društva, vključena v Zvezo drsalnih športov, pa tudi zasebniki. Skupaj z njimi organizirajo tečaje drsanja za predšolske in šolske otroke v okviru nacionalnih programov Mali sonček in Zlati sonček tudi lokalne skupnosti.

V programu Mali sonček predšolski otroci, stari od pet do šest let, usvojijo naslednjo nalogo:

Otroci se prosto drsajo po drsališču. Prostor s stožci ali drugimi oznakami uredimo tako, da otroci večkrat spreminjajo smer (vijugajo med stožci) ter se vsaj enkrat zapeljejo pod neko vodoravno oviro (pomembno je, da skrčijo kolena). Otroci se morajo varno zaustaviti.

V programu Zlati sonček otroci lahko usvojijo drsalne spretnosti in jih pokažejo v naslednjih izbirnih nalogah:

  1. razred:  ROLANJE ali DRSANJE ali KOTALKANJE: otroci opravijo štiri gibalne naloge: 1. vožnja/drsenje po eni nogi vsaj 2 m, 2. vožnja naprej najmanj 10 m (osnovni rolerski/drsalni korak), 3. slalom med štirimi ovirami, 4. vožnja/drsenje v počepu pod vodoravno oviro in varno zaustavljanje na koncu poligona.
  2. razred: ROLANJE ali DRSANJE ali KOTALKANJE:  otroci opravijo tri gibalne naloge: 1. vožnja naprej 10 m, obrat za 180o, vožnja vzvratno 10 m, ponoven obrat v vožnjo naprej, 2. spuščanje in vstajanje med vožnjo (počep in vstajanje) trikrat, 3. vožnja v položaju lastovke (5 m) ali poskok.
  3. razred: ROLANJE ali DRSANJE ali KOTALKANJE: otroci opravijo tri gibalne naloge: 1. vožnja naravnost – 5 m, 2. limonce -15 m, 3. vožnja naprej in vmes trikrat sonožni poskok.

Če se z otrokom odpravite na drsališče, pa je za bralce Cicibana nekaj nasvetov za začetek drsanja pripravila Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje.

cic6_Drsanje_1_malacic6_Drsanje_2_mala

 

Viri:

1 Začetki umetnostnega drsanja – zgodovina. https://drsanje.si/zgodovina-drsanja/

2 Zgodovina drsanja. https://sl.eferrit.com/zgodovina-drsanja/

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.