Posodobljena merila za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti

izr. prof. dr. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

ZDAJŠNJA MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA PLAVANJA IN PLAVALNIH SPOSOBNOSTI

Otroci prinesejo po zaključku plavalnega tečaja, ki ga obiskujejo v šoli ali društvu, diplomo, ki izkazuje njihovo usvojeno raven plavalnega znanja. Diplome imajo naveden naziv, ki ga je otrok usvojil skladno z veljavnimi merili in tako sporočajo, do katere stopnje so že usvojili plavalne spretnosti. Da bi starši razumeli, kakšna je otrokovo znanje, v tem prispevku predstavljamo veljavna merila: naloge, ki jih mora opraviti otrok, besedno oceno, ki jasno opredeljuje, ali je otrok še vedno neplavalec ali pa je že usvojil raven plavalca, in pripadajoč naziv. Za učitelje in strokovne delavce v plavanju pa so pojasnjene spremembe, njihov namen in razlaga preizkusov.

V prispevku Razvoj meril za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti  smo predstavili, kako so se merila razvijala in preoblikovala do leta 2018, ko smo jih zadnjič posodobili. Veljavna merila prikazuje Slika 1 (Plavalna zveza Slovenije).

Slika1 

Veljavna merila

Konjički

Delfinčki

Morski psi

(avtor: Plavalna zveza Slovenije)

NOVE STOPNJE IN POMOŽNE NALOGE

Razlog so bile pobude plavalnih vaditeljev in učiteljev, ki so vrsto let opozarjali, da so merila premalo spodbudna za plavalce, ki prehajajo iz plavalnih šol v tekmovalno plavanje. Zato smo jih dopolnili s tremi novimi stopnjami: bronasti morski pes, srebrni morski pes in zlati morski pes. Te stopnje bodo sicer za učence v programih plavanja v šolskem sistemu verjetno prezahtevne, menimo pa, da bodo dobra spodbuda za vse tiste, ki so že zelo dobri plavalci in se želijo ukvarjati tudi s tekmovalnim plavanjem.

Merila smo dopolnili tudi s pomožnimi nalogami. Njihov namen je učence postopoma pripraviti na preizkuse pri posamezni stopnji. Izvedba pomožnih nalog in uspešnost učenca pri njih nista obvezna za uspešno opravljeno stopnjo in usvojitev diplome. Učiteljem so le v pomoč in učencem za vzpodbudo. Za vsako uspešno opravljeno pomožno nalogo učenci dobijo nalepko, ki si jo nalepijo v knjižico. Šestindvajset pomožnih nalog je združenih v štiri sklope:

1. sklop obsega 7 pomožnih nalog, ki se nanašajo na stopnje morskih konjičkov,
2. sklop obsega 8 pomožnih nalog, ki se nanašajo na stopnje delfinčka in delfinov,
3. sklop obsega 7 pomožnih nalog, ki se nanašajo na stopnje morskih psov.
4. sklop obsega 4 pomožne naloge, ki se nanašajo na znanje samoreševanja in pomoči drugim ob težavah v vodi ali ob njej. Te vsebine sicer niso posebna stopnja, opredeljen so le z nalepkami kitov.

SPREMEMBE PREIZKUSOV PRI NEKATERIH STOPNJAH

1. SPREMEMBE PREIZKUSOV PRI STOPNJAH SREBNEGA IN ZLATEGA DELFINA

Pri preizkusih plavalnih tehnik stopenj srebrnega in zlatega delfina ni več časovnih norm. Uveden je kvalitativni pristop k ocenjevanju, kar pomeni, da mora učitelj oceniti, ali je učenec zadostil merilom primerne izvedbe ene (stopnja srebrnega delfina, pri čemer kravl ni več edina možna plavalna tehnika, temveč lahko učenec izbere sebi najprimernejšo med hrbtnim, prsnim ali kravlom) ali treh (stopnja zlatega delfina) plavalnih tehnik.

Poenostavljeni načini plavanja, kot so žaba, reševalni kravl in germanija so bodisi preproste oblike plavanja bodisi uporabne plavalne tehnike. Zato se pri prikazu plavalnih tehnik ne priznajo.

Pri ocenjevanju plavalne tehnike naj se učitelj ne ozira na večino napak, ki se pokažejo pri učenčevem plavanju. Pozoren naj bo le na velike napake, zaradi katerih plavanja ne moremo opredeliti kot plavalno tehniko, posledično pa ne priznamo prikaza. Velike napake so:

• pri kravlu dvigovanje glave iz vode pri vdihu.
• pri prsnem nesimetričen udarec in eno ali obe stopali med udarcem nista nastavljeni.
• pri hrbtnem sedeč položaj in nepravilna koordinacija med rokami (zaradi predolgega čakanja ob telesu roka ujame roko).
• pri skoku na glavo v vodo skok na ploh, skok na strehico in skok brez odriva, torej le s padcem v vodo.

Pri stopnji srebrnega delfina smo preizkusu plavalne tehnike in vzdržljivostnega plavanja 10 minut dodali preizkus plavanja v obleki, ki je pomembna vodna kompetenca varnega plavalca¹.

2. SPREMEMBE PRI STOPNJI, KI SE NANAŠA NA ZNANJE REŠEVANJA IZ VODE

Reševanje iz vode zahteva od reševalca dobro oceno stanja utapljajočega in okoliščin nesreče, poznavanje različnih načinov reševanja ter predvsem ustrezno presojo lastnega znanja plavanja inr reševanja iz vode. Zato je reševanje iz vode za neizkušenega in neveščega, a prepogumnega reševalca lahko zelo nevarno ali celo usodno. Tako se je pojavilo vprašanje, ali je podeljevanje diplome delfin reševalec sploh primerno. Do sedaj smo izjemno redko preizkusili znanja na tej stopnji. Zato smo jo zamenjali s sklopom pomožnih nalog za nalepke kitov. S pomočjo teh nalog bodo učenci pridobili teoretično in praktično znanje, kako:

• se varno obnašati pri dejavnostih v vodi (predvsem pri skokih v vodo) in ob njej;
• pomagati samemu sebi in drugemu ob težavah v vodi

JASNEJŠA RAZLAGA PREIZKUSOV

Preizkuse, ki jih izvajamo pri posamezni stopnji, in pomožne naloge smo skušali opisati čim bolj jasno, nedvoumno, preprosto in strokovno pravilno. Ker je uspešnost pri preizkusu stopnje bronastega delfina nujna za vsakega učenca ob zaključku drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, je bilo do sedaj pričakovano največ strokovnih vprašanj učiteljev športne vzgoje o izvedbi oziroma natančneje o načinu plavanja pri tem preizkusu. Ta ni bil in še vedno ni določen s plavalno tehniko. To je sedaj jasneje opredeljeno.

Učenci lahko plavajo na poljuben način, torej:

• s preprostimi oblikami plavanja (pasje in žabje plavanje, mlinček, plavanje z zaveslaji prsno in udarci kravl) ali
• z uporabno plavalno tehniko (germanija, bočno, metulj) ali
• s plavalno tehniko (kravl, prsno, hrbtno) ali
• z drugimi načini plavanja.

Prosta izbira načina plavanja je skladna z doktrino v številnih drugih plavalno razvitih državah. Razloga za to sta najmanj dva:

• Vsak učenec naj preizkus opravi z načinom, ki je njemu najbližji in ki ga bo najverjetneje uporabil pri nenadnem padcu v vodo².
• Z natančno opredelitvijo ne želimo določiti učečega načina plavanja². Lepota začetnega poučevanja plavanja je namreč tudi v tem, da obstajajo različne poti, po katerih se pride do istega cilja, torej do varnega plavalca. Ob univerzalni in po svetu najbolj razširjeni metodi, ki temelji na prilagajanju na vodo in učenja plavalnih tehnik, so tudi druge, pri katerih gre lahko za prilagoditev univerzalne metode, bodisi starosti, razvoju in posebnostim učencev bodisi različnim pogojem učenja bodisi uporabi določenih pripomočkov. Pri nekaterih se poučuje le plavalne tehnike, pri drugih učitelj uporablja tudi druge načine plavanja.

Ob tem se je treba zavedati, da bi bila določitev plavalnih tehnik, kot edinih možnih načinov plavanja pri tej stopnji, verjetno prezahteven zalogaj, predvsem za učence s posebnimi potrebami. Namreč natančna strokovna razlaga opredeljuje plavalno tehniko kot ciklično gibanje plavalca med plavanjem, ki je določeno s tekmovalnimi pravili³. Te pa ne dovoljujejo velikih napak (omenjene zgoraj), ki se sicer zelo pogosto pojavijo v procesu učenja in tudi kasneje med rekreativno plavalno vadbo. Plavanja s takim napakami so še vedno varna. Z njimi se je mogoče obdržati ali se premikati po gladini tudi dlje časa, niso pa to plavalne tehnike! Običajno gre za preproste oblike plavanja ali uporabne plavalne tehnike.

Literatura

¹ Stallman, R.K. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: A Paradigm Shift. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2).

² Stallman, R.K. (2014). Which Stroke First? No Stroke First! International Journal of Aquatic Research and Education 8 (1), 5‒8.

³ Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.