X
Arhiv po avtorju: Marjeta KovačNazaj
Pri preizkusih plavalnih tehnik učitelj oceni, ali učenec zna eno (srebrni delfin) ali tri (zlati delfin). Poenostavljeni načini plavanja, npr. žaba, reševalni kravl in germanija, niso prikazi plavalne tehnike. Pri tem naj se ne ozira na večino učenčevih napak. Pozoren naj bo le na velike napake, zaradi katerih plavanja ne moremo opredeliti kot plavalno tehniko, zato se prikaz ne prizna.
Velike napake pri plavalnih tehnikah in kako jih lahko popravimo
Danes veljavna merila za oceno znanja plavanja in plavalnih sposobnosti so bila posodobljena leta 2018. Prve štiri stopnje (bronasti, srebrni in zlati morski konjiček ter delfinček) opredeljujejo neplavalce, naslednjih šest (bronasti, srebrni in zlati delfin ter bronasti, srebrni in zlati morski pes) pa plavalce. Bronasti delfin ostaja še vedno tista stopnja, ki v Sloveniji prva opredeljuje plavalca.
Posodobljena merila za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti
Starši so ob nekaterih prvih plavalnih zaveslajih svojih nadobudnežev prepričani, da njihov otrok že zna plavati. Pa temu ni tako! Ovrednotenje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti pri nas poteka s pomočjo uveljavljenih meril, ki uspešno podpirajo sistem oplavanjevanja. V dobrih tridesetih letih smo jih nekajkrat posodobili. Ker so merila za učitelja smerokaz poučevanja, predstavljamo strokovno ozadje razvoja meril.
Razvoj meril za ocenjevanje plavanja in plavalnih sposobnosti
Pogosto rečemo, da je vreme slabo. A vreme ni slabo, je sicer lahko deževno in vetrovno, a primerna oprema premaga tudi mokroto, močan veter in mraz. Otroci z dežniki in v gumijastih škornjih jemljejo deževno vreme za zabavo, ki omogoča čofotanje po lužah.
Deževno, hladno, mokro vreme ponuja velike luže za otroško igro
Unescovo globalno poročilo o izobraževanju za leto 2023 z naslovom “Tehnologija in izobraževanje: od marginalizacije do moči” razkriva, kako lahko tehnologija prispeva k boljšemu in bolj pravičnemu dostopu do izobraževanja. Opozarja pa tudi na nevarnosti, ki jih na drugi strani lahko prinese nekritična in neprilagojena uporaba tehnologije.
Prednosti in pasti tehnologije v izobraževanju
V zgodnjem predšolskem obdobju je pomembno, da otrokom ponudimo tako prosto igro kot organizirano vadbo, s katero ne bodo samo usvajali osnovnih gibalnih spretnosti, temveč razvijali tudi svoje gibalne sposobnosti in pogum ter se navajali tudi na vztrajnost, red in upoštevanje, da je na istem orodju tudi kdo od sovrstnikov.
Organizirana vadba najmlajših s starši
Gozd ima izjemno pozitive učinke na zdravje in dobro počutje človeka. Za najmlajše so gozd, njegovi prebivalci in stvari, ki jih najdemo v njem, neusahljiv vir domišljije. V gozdu raziskujejo rastline in živali, storži, palice in drevesa, primerna za plezanje, pa postanejo poligon za ustvarjanje, raziskovanje in igranje.
Gozd je za otroka zakladnica idej za spoznavanje narave in za starše oaza miru
Ali lahko katapultiranje uporabimo tudi v otroški igri? Poglejte v prispevku, kako lahko sami naredimo katapult ter z njegovo pomočjo razvijamo ravnotežje, eksplozivno moč in natančnost. V zabavno dejavnost pa lahko vključimo tudi sosede.
Katapult
Ravnotežje je ena od gibalnih sposobnosti, ki je tesno povezana tudi z učno uspešnostjo otrok. Vadba ravnotežja spodbuja sposobnost branja in pisanja, obenem pa zmanjšuje učne težave otrok, saj so otroci po takšni vadbi bolj pozorni, osredotočeni na učno snov in manj nemirni.
Igre ravnotežja za boljšo učno uspešnost
Hokej na ledu je ena od popularnejših slovenskih moštvenih iger. Kdo ne pozna Anžeta Kopitarja, našega najuspešnejšega hokejista in klasičnih dvobojev dveh moštev iz Ljubljane ter Jesenic? Poznamo tudi inline hokej, hokej na travi in njegovo zimsko različico dvoranski hokej. Kaj pa hokej na mizi? Preizkusite se v »novi« igri, namenjeni razvijanju natančnosti in taktičnega mišljenja.
Hokej na mizi

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.