Vsebina
Naloga začetnega poučevanja plavanja je, da neplavalec pridobi vodno kompetenco, ki predstavlja spretnost uporabe2:
- različnega plavalnega znanja in telesnih sposobnosti, potrebnih za rešitev nepričakovanih težav v vodi.
- védenja o nevarnostih in znanja o preventivnem delovanju v obliki zagotavljanja aktivne varnosti v vodi in ob njej.
Podrobneje izraz vodna kompetenca združuje številne plavalčeve spretnosti, zmožnosti in znanja, kot so2:
- spretnost varnega vstopa v vodo in morebitnega izplavanja na gladino ter vzpostavitve vodoravnega položaja ,
- spretnost nadzorovanja in usklajevanja dihanja,
- spretnost obdržanja na gladini, ki obsega nadzorovanje plovnosti in znanja lebdenja na gladini ter plavanja na mestu,
- spretnost orientacije v vodi, ki obsega čelno vzdolžno (iz prsnega v hrbtni položaj in obratno) in vzdolžno (v levo in desno v hrbtnem in prsnem položaju) obračanje,
- spretnost plavanja v prsnem, hrbtnem in/ali bočnem položaju,
- spretnost potopa in plavanja pod gladino,
- spretnost varnega izhoda iz vode,
- spretnost plavanja z rešilnim jopičem,
- spretnost plavanja v obleki,
- spretnost plavanja v morju,
- poznavanje lokalnih nevarnostih,
- zmožnost zavedanja, ocenjevanja in izogibanja nevarnostim ter tveganim okoliščinam,
- zmožnost ocenjevanja lastnih sposobnosti,
- znanje reševanja iz vode, ki obsega prepoznavanje stanja utapljajočega in varno pomoč,
- zmožnost zaščite pred nevarnostmi v vodi, ki temelji na ustreznem odnosu do lastne varnosti ali samozaščitnih vrednotah.
Poznavanje in razumevanje vodne kompetence varnega plavalca je za učitelja obvezen smerokaz pri poučevanju plavalnih začetnikov, ki mu sledi, ko vodi neplavalca skozi dve ravni začetnega poučevanja plavanja, ki sta prilagajanje na vodo in učenje plavanja. Prilagajanje na vodo v največji meri poteka s pomočjo različnih iger, ki jih učitelj podaja na šestih stopnjah, ko učenca prilagaja na: na upor vode, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, plovnost in drsenje. Ko je učenec prilagojen na vodo, se začne učiti plavanja, obračanja v vodi in skakanja vanjo. Pri tem je namen poučevanja, da učenec usvoji osnovne ravni gibanj, kar pomeni, da mu je kot neplavalcu z enostavnimi in nezapletenimi gibi omogočeno obdržanje na vodni gladini, enostavno obračanje in varno skakanje v vodo.
Pri učenju plavanja (tj. obvladovanje vode z lastnimi silami, ki nam omogoča varno gibanje v želeni smeri na vodni gladini ali pod njo3) najpogosteje poučujemo plavalne tehnike. Ni pa nujno, saj lahko učenci pri preizkusu stopnje bronastega delfina plavajo na poljuben način. Pri nekaterih drugih poučevalnih pristopih, ki se po vsebini, pogojih učenja in metodah poučevanja nekoliko razlikujejo od običajnega, učitelji poučujejo tudi preproste oblike plavanja (pasje in žabje plavanje ter mlinček5) in druge elemente obvladovanja telesa na gladini (različna vrtenja in plavanje na mestu pri Hallwickovi metodi4). Širino poučevanja nudijo tudi poučevalne metode, ki so prilagojene bodisi starosti, razvoju in posebnostim učencev (Halbigova metoda, Fredov program, poučevanje paraplavalcev), bodisi različnim pogojem učenja (poučevanje v globoki vodi, Halbigova metoda), bodisi uporabi določenih pripomočkov (Fredov program, Halbigova metoda, poučevanje plavanja z uporabo maske in dihalke). Glede na raznolikost načina dela je oplavanjevanje plavalnih začetnikov pri nas zelo pestro in bogato.
NADALJEVALNO UČENJE PLAVANJA
Cilj
V program nadaljevalnega učenja plavanja se vključijo plavalci, torej učenci, ki so že usvojili stopnjo bronastega delfina. Cilj nadaljevalnega učenja je nadgradnja znanja iz začetnega učenja, torej učinkovitejše, bolj sproščeno in ekonomično plavanje, ki omogoča tudi dolgotrajnejše napore.
Vsebina
Opisanemu cilju nadaljevalnega učenja plavanje lahko zadostijo le plavalne tehnike na nadaljevalni ravni (in ne več tudi drugi načini plavanja, ki so lahko del začetnega poučevanja), podvodni obrati in štartni skoki.
Pri nekaterih sistemih oplavanjevanja drugje po svetu delitve plavalnih gibanj (tehnik, obratov in skokov) na osnovno in nadaljevalno raven (glede na usvojenost) ne poznajo. Pri nas jo uporabljamo kot orodje, ki je učiteljem v pomoč pri podajanju novih informacij in spremljanju učenčevega napredka. Kot pri vsakem gibalnem učenju gre za običajen prehod (napredek) v dojemanju in zaznavanju podrobnosti novih gibanj ter njihovo usvajanje. Ta prehod je mehak, tekoč in ne nujno jasen ter enak pri vseh učencih. Zato to ne sme biti učiteljevo glavno vodilo. Pri poučevanju naj le sledi ciljem začetnega in kasneje nadaljevalnega poučevanja plavanja. Z nadaljevalnim poučevanjem ne bo seznanil vseh učencev, saj v šolskih programih zaradi majhnega števila ur to ni mogoče. Lahko pa ga ponudi učencem, ki so že pred vključitvijo v plavalno šolo v naravi usvojili bronastega delfina, ali pa v primeru, ko ima šola bazen ali pa ga najame za izvedbo pouka športa/športne vzgoje.
Viri
1Langendorfer, S. J. in Bruya, L. D. (1995). Aquatic readiness: Developing water competencies in young children. Human Kinetics. 2
2Stallman, R.K. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: A Paradigm Shift. International Journal of Aquatic Research and Education, 10 (2).
3 Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
4Kapus, J. (2018). Razlaga dopolnjenih meril za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti. Priročnik za magistre in profesorje športne vzgoje ter učitelje in vaditelje plavanja. https://www.sportmladih.net/uploads/cms/file/NSP/NSP_prirocnik_oktober_2018.pdf
5Zupan, L., Kovčan, B., Jazbec, J., Raušl, M. in Kapus, J. (2018). Od pasjega plavanja do kravla. Šport, 66 (1/2), 91‒95.