V vsakdanjem življenju moramo veliko različnih nalog opraviti pravočasno in natančno. Pri izvedbi potekata v centralnem živčnem sistemu dva zapletena procesa: načrtovanje odziva in izvedba natančne ter pravočasne dejavnosti. Sposobnost pravočasnega in natančnega gibanja je še kako pomembna tudi v različnih športih. Razvijamo jo lahko z zanimivimi nalogami, ki popestrijo otrokov ali družinski prosti čas ali pa jih učitelji vključijo v pouk športe vzgoje.
prof. dr. Marjeta Kovač1 in Katarina Bizjak Slanič2
1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
2 OŠ Janka Glazerja, Ruše
Citiraj članek
Pomislite na vožnjo po prometni cesti, kjer morate biti ves čas pozorni na okolico (na tiste, ki vozijo v vaši smeri, na tiste, ki vozijo nasproti, pa tudi tiste nestrpneže, ki vas prehitevajo, se vrivajo in ne spoštujejo temeljnega prometnega bontona, kaj šele pravil), na omejitve hitrosti, različne prometne znake in druge dejavnike, ki vplivajo na promet. Vaši odzivi na različne situacije na cestišču morajo biti premišljeni, pravočasni in natančni. V življenju je še veliko podobnih situacij, ko morate odreagirati v pravem trenutki na ustrezen način. Posebej v športu je sposobnost učinkovitega, to je usklajenega, pravočasnega in natančnega gibalnega odziva (ki sodi v področje koordinacije) izjemno pomembna. Na primer igralec mora najprej v moštveni igri predvideti, kam se mora postaviti, da bo sploh lahko dobil žogo, ko pa jo dobi, mora v izjemno kratkem času presoditi, komu jo bo podal, na kakšen način, koliko energije mora vložiti v gibalno akcijo, seveda pa mora biti podaja tudi izjemno natančna, da moštvo ne izgubi žoge. Pri tem ga ovirajo še igralci nasprotnega moštva, upoštevati mora sodniška pravila, pa nasvete trenerja ipd..
Pri uskladitvi prostorskih in časovnih dejavnikov gibanja je ključno delovanje centralnega živčnega sistema (CŽS): gibanje moramo načrtovati in ga tudi nadzorovano in ekonomično izvesti1,2. Usklajeno gibanje temelji na dobro usvojenih gibalnih programih, ki se oblikujejo v CŽS na podlagi gibalnega učenja in izkušenj2,3. Številne gibalne izkušnje nastajajo s ponavljanjem gibanj v različnih pogojih, najprej v olajšanih, nato v običajnih in kasneje tudi v oteženih. Če imamo veliko gibalnih izkušenj, imamo več možnosti za kakovostnejše gibalne odgovore v različnih okoliščinah, v katerih se znajdemo. Pri tem je pomembno, da je gibanje ekonomično, torej da porabimo le toliko energije, kolikor je potrebujemo, da je gibanje lahkotno in sproščeno3. Če gibanje ni avtomatizirano (kar pomeni, da je bilo število ponovitev premajhno), porabimo več energije, saj se v izvedbo gibalnega odziva vključijo nepotrebne mišice ali pa je naše gibanje nesproščeno zaradi večje mišične napetosti.
Časovni usklajenosti gibanja v odnosu do zunanjih dejavnikov rečemo s tujko tudi »timing«2,4. Poleg moči, koordinacije, reakcijskega časa in natančnosti zahteva tudi ustrezno tehnično znanje (npr. pri preskakovanju kolebnice moramo obvladati sonožen odriv, pri nogometni podaji tehniko podaje žoge ipd.) in sposobnost čim hitrejšega in seveda pravilnega odločanja2,4. Ta sposobnost je vidna že v predvidevanju dogodkov, npr. v tem, da se igralec sploh postavi na pravo mesto, nato pa čim hitreje pravilno odreagira.
Z razvojem pravočasnega in natančnega gibalnega odziva moramo začeti čim prej. Otrok mora do pubertete pridobiti čim več gibalnih izkušenj za časovno odzivanje in usvojiti temeljna tehnična znanja1,3. Ena od najpreprostejših in vsem poznanih nalog za razvoj »timinga« je preskakovanje kolebnice. Nekaj zanimivih nalog, povezanih s preskakovanjem, smo že predstavili v prispevku Sonožno preskakovanje plavalnega črva. K razvoju »timinga« pripomorejo tudi različne igre z žogo, žogicami in baloni (primer 1, primer 2, primer 3, primer 4, primer 5, primer 6, primer 7), loparji (primer 1, primer 2, primer 3, primer 4), obroči (primer 1, primer 2), kolebnico (primer 1, primer 2, primer 3), stožci (primer 1) ali vadba s kolesom na kolesarskem poligonu. Različni raziskovalci so ugotovili, da je sposobnost »timinga« odvisna tudi od ritmičnosti, zato so začeli v vadbo vključevati tudi zvočne ritmične strukture, npr. bobnanje2,4. Ugotovili so, da so pod vplivom take vadbe oblikuje struktura časovnega odziva od »zgoraj navzdol« v časovni kognitivni okvir2, kar izboljšuje natančnost in učinkovitost gibanja. Preizkusite tudi sami, ali se lahko z gibanjem odzivate na bobnanje oz. kakšen drugačen zvočni znak. Za bralce revije Ciciban pa je profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič pripravila nekaj dodatnih, zanimivih nalog, ki jih predstavljamo spodaj.
Literatura:
1Goodway, J. D., Ozmun, J. C. in Gallahue, D. L. (2021). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, Adults (8. izd.). Jones & Barlett Learning.
2Stanczyk, M., Szelag, E., Krystecka, K. in Szymaszek, A. (2023). A common timing mechanism across different millisecond domains: evidence from perceptual and motor tasks. Scientific Reports, 13:21052. https://doi.org/10.1038/s41598-023-48238-7
3Gabbard, C. P. (2013). Lifelong Motor Development (6th edition).. Pearson Education.
4McCrary, J. M. in Gould, M. (2023). Rhythm in sport: Adapted rhythmic training to optimize timing and enhance performance in athletes. Journal of Science and Medicine in Sport, 26(11), 636‒638. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2023.10.003