Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za Cicido, revijo za najmlajše nagajivce, pripravila zanimiv kolesarski poligon. Vožnja s poganjalcem, skirojem ali kolesom je odlična priložnost za razvijanje ravnotežja, moči, spretnosti in vzdržljivosti, hkrati pa tudi priprava na kasnejše vključevanje v promet. Pri tem pa ne pozabite, da mora otrokovo glavo varovati čelada.
Katarina Bizjak Slanič1, Marjeta Kovač2
1 OŠ Janka Glazerja, Ruše, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Kolesarjenje je med najbolj priljubljenimi prostočasnimi dejavnostmi odraslih Slovencev. Kolesarjenje spodbuja Kolesarska zveza Slovenije z gibanjem SLOVENIJA KOLESARI. Tako je mogoče na cestah, ne glede na letni čas in vreme, opaziti veliko ljubiteljev koles, ki imajo za to številne razloge. Premagovanje razdalj s kolesom je odlična vadba za moč in aerobno vzdržljivost, izboljšuje ravnotežje, hkrati pa telo pri hitrosti 20 kilometrov na uro v eni uri izgubi skoraj 500 kalorij.1 K vedno večji priljubljenosti kolesarjenja pa zagotovo pripomore tudi mednarodna uspešnost naših dveh odličnih vrhunskih športnikov Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.
Nasvete za učenje vožnje s kolesom povzemamo po diplomski nalogi Mateja Kodrina2. Najmlajši naj začnejo loviti ravnotežje in se premikati na triciklu (primeren je za starost dveh do treh let), na dveh kolesih pa s poganjalcem (primeren je za starost od dveh let in pol do štirih let in pol)3. Priporočljivo je, da dobi otrok prvo kolo pri treh letih in pol.3 Dobrodošla popestritev je tudi vožnja s skirojem. Pri uporabi vseh pripomočkov na kolesih pa mora imeti otrok zavarovano glavo s čelado, priporočamo tudi rokavice in ščitnike za komolce in kolena.2
Sedež poganjalca spustimo do te mere, da ima otrok brez težav obe nogi hkrati na tleh. Učenje začnemo s preprosto hojo in tekom. Otrok sedi na poganjalcu in se izmenično poganja (se odriva z nogami od tal na način, da hodi ali teče). Ko se otrok navadi na gibanje in razvije nekaj več ravnotežja, se začne odrivati od tal in krčiti noge, tako da se vozi samo po dveh kolesih. Najprej dela nalogo počasi, nato jo poskuša narediti hitreje. Ko otrok obvlada vožnjo s poganjalcem, naj začne z učenjem vožnje s kolesom.2 Začne naj z enako nalogo, kot jo je izvajal na poganjalcu. Med izvedbo naj odrasli v začetku hodijo ob otroku, da ga lahko ujamejo, če pade. Priporočamo, da hodijo malenkost za njim, da ga ne ovirajo. Nato je treba otroka naučiti varno zavirati. Zaviranje je odvisno od kolesa, saj nekatera otroška kolesa uporabljajo zavoro s premikom pedal v nasprotno smer poganjanja, druga pa imajo zavore na krmilu. Če so zavore na krmilu, je pomembno, da ima otrok dovolj velike in močne roke oziroma prste, da lahko zavira. Ključna je tudi pravilna nastavitev zavor.3
Hojo in tek naj otrok nadgradi z občasnim dvigom nog in prosto vožnjo po dveh kolesih, kar je odlična naloga za razvijanje ravnotežja. Noge so še vedno dovolj blizu, da otrok lahko stopi na tla, če ga zanese. Otrok naj ne gleda navzdol pod noge ali v krmilo, ampak pred sebe v smeri vožnje, saj je to dober znak, da je na kolesu sproščen. Sprva naj otrok zavija le malenkost v desno in levo, nato pa mu lahko že postavite nekaj stožcev ali klobučkov, okoli katerih mora zavijati.3
Če otrok obvlada vožnjo v prostem teku, zna zavijati, sproščeno gleda v smer, v katero želi, potem je čas za naslednji korak, uporabo pedala. Otrok sedi na kolesu, pri čemer se njegova stopala še vedno dotikajo tal. Iz tega položaja naj dvigne eno nogo in jo postavi na pedalo. Pri prvem zagonu je zelo pomemben položaj pedala. Pedalo, na katerega bo otrok položil nogo, naj bo višje od drugega, zato da bo nanj lažje pritisnil. Otrok z nogo potisne pedal navzdol, pri čemer se začne gibati naprej. To nalogo naj ponavlja z obema nogama. Ko se otrok nauči zagnati kolo, naj postavi na pedalo še drugo nogo in izmenično obrača pedala. Otroku lahko za začetek zagotovimo nekaj opore, tako da ga držimo za sedež. V nadaljevanju pa je zelo pomembno, da sam razvije občutek ravnotežja in skladnosti gibanja. Med samostojnim poganjanjem naj otrok sprva poizkuša narediti blage zavoje, nato pa vedno daljše in bolj zaprte.3
Za večjo motivacijo mu lahko postavimo kolesarski poligon z različnimi klobučki ali stožci. Smer vožnje lahko označimo z barvnimi kredami. Med vožnjo lahko izvaja različne dodatne naloge – z eno roko spusti krmilo in ga ponovno prime, na glavi ima klobuček, med vožnjo poskuša ujeti čim več milnih mehurčkov … Poglejte si primer, ki ga je pripravila profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič, več primerov nalog in poligonov pa lahko poiščete v diplomski nalogi magistra profesorja športne vzgoje Mateja Kodrina Program učenja vožnje s kolesom za otroke.
Literatura:
1Markham, D. (2011). The Top 7 Health Benefits of Cycling. Discovery. Pridobljeno iz: http://dsc.discovery.com/adventure/the-top-7-health-benefits-of-cycling.html
2 Kodrin, M. (2013). Program učenja vožnje s kolesom za otroke. Diplomsko delo, Fakulteta za šport, Ljubljana. Pridobljeno iz: https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22090039KodrinMatej.pdf
3 Sessoms, G. (2011). What Age Do Children Learn to Ride a Bike? Livestrong. Pridobljeno iz: http://www.livestrong.com/article/358225-what-age-do-children-learn-to-ride-abike/#ixzz2B48Q0h1R