ENG | SLO
Moj SLOfit
X
Namizni tenis pod drevesom
18jul.

Namizni tenis pod drevesom

Cicido in Ciciban | Nazaj
Igre z loparji ali drugimi pripomočki (palicami, kiji), s katerimi udarjamo žogico, so za mlajše otroke zahteven zalogaj, saj morajo prej obvladati svoje telo na mestu (t. i. stabilnostna gibanja) in v gibanju (t. i. lokomotorna gibanja) brez uporabe dodatnega pripomočka. Z otroki začnimo tako, da z loparjem udarjajo milne mehurčke ali žogico, navezano na vrvico, ki visi z drevesa.

Katarina Bizjak Slanič1, Nina Pavlič2, izr. prof. Miha Marinšek3 in prof. dr. Marjeta Kovač2

1 OŠ Janka Glazerja, Ruše

2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

3 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Različne igre z loparji so zaradi svoje dinamike in radovednosti otrok, kako obvladati žogico in lopar hkrati, zelo privlačne za otroke.1 Predstavljajo jim poseben izziv, kajti v usvajanje takšnega gibanja morajo vložiti več časa in napora. Za začetek lahko za najmlajše otroke uporabimo namesto žogic milne mehurčke in ustvarimo igro, nekakšno »predhodnico« namiznega tenisa. Z nekoliko večjimi otroki pa lahko žogico nalepimo na vrvico, ki jo obesimo na vejo drevesa, kar nam predstavlja profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanič v reviji Ciciban. Pri tem ima lahko otrok namesto loparja v rokah tudi plastični ali kartonski krožnik.

Udarce žoge ali žogice vključujejo številni športi (tenis, namizni tenis, badminton in druge različice teh iger). Zahtevajo, da se v gibanje vključujejo različni deli telesa, njihovo delovanje pa mora biti med seboj dobro usklajeno2, obenem pa je pomembno dobro vidno zaznavanje gibanja žogice.3 Prvi gibalni vzorci udarcev se pojavijo že v zgodnjem otroštvu, ko otrok z različnimi predmeti (lopatko, kartonom) udarja druge predmete. Najprej udarja mirujoče predmete na tleh, potem pa tudi na  višji podlagi (npr. predmet na stolčku, klopci ali omarici, pri gibalni vadbi pa lahko žogo postavimo tudi na posebno stojalo za žogo). Šele kasneje, običajno okrog devetega leta starosti, udarja leteče predmete, ki se mu približujejo, saj mora pri tem gibanju prostorsko dobro zaznavati leteči predmet in oceniti smer ter hitrost njegovega leta.3

V Sloveniji smo ugotavljali znanje udarca z loparjem v študiji4, v katero smo vključili učence od prvega do petega razreda5 osnovne šole. Preverjali smo spremembe v različnih gibalnih spretnostih ravnanj z žogo s sedmimi različnimi nalogami. Učence smo posneli in s pomočjo vnaprej določenih kazalnikov ocenili dve izvedbi vsake spretnosti.6 Ugotovili smo, da udarjanji žoge z loparjem in kijem otrokom povzročata večje težave kot druge spretnosti z žogo.5 Znanje vodenja žoge na mestu, lovljenja žoge in udarca žoge z nogo je v vsakem razredu konsistentno boljše, saj se s starostjo otrok izboljšujejo njihove gibalne sposobnosti, zaradi povečevanja števila živčnih nevronov v telesu pa se povečuje tudi število živčno-mišičnih povezav, kar posledično pomeni boljšo usklajenost gibanja posameznih delov telesa.7 Obenem so to spretnosti, s katerimi se pogosto srečujejo pri pouku športa, v različnih šolskih in društvenih interesnih dejavnostih in med prosto igro. Razlike pri  udarcu žoge z loparjem pa so med razredi manj konsistente (Prikaz 1), obenem pa je znanje tudi pod pričakovanji6. 

  • Tako v prvem razredu le 17 % otrok obvlada udarec z loparjem brez napak, v petem razredu pa je takih komaj slaba polovica (47 %). Med prvošolci jih kar 51 % gibanja sploh ne obvlada, med petošolci pa je takih še 18 %.
  • Med drugošolci in četrtošolci je udarec z loparjem ena najslabše izvedenih nalog v primerjavi z ostalimi spretnostmi z žogo (poleg udarca žoge s kijem in udarca z nogo).
  • Največje razlike v obvladovanju gibanja so med drugošolci in tretješolci, tretješolci pa bolje obvladajo gibanje od četrtošolcev.

Prikaz 1

Obvladovanje udarca žoge z loparjem6

Tabela_udareczloparj...

Priznani strokovnjak za gibalni razvoj otrok Robert Malina7 opozarja na nestabilnost učenja posamezne gibalne spretnosti v obdobju otroštva, saj lahko otroci celo prehajajo iz višje stopnje obvladanja na nižjo ter spet nazaj na višjo stopnjo, kar je lepo vidno tudi pri naši skupini otrok v Prikazu 1. Ob pridobivanju velikega števila novih informacij pri zapletenejših, sestavljenih gibanjih lahko to povzroči informacijsko zmedo in napake v gibanju. Ta koncept Malina imenuje »povratno prepletanje«, kar pomeni, da ko otrok doseže stopnjo obvladanja pri eni gibalni nalogi, lahko sočasno učenje drugih gibalnih vzorcev začasno povzroči slabšo izvedbo gibalnih spretnosti že usvojenega vzorca.

Ugotavljamo tudi, da dečki bolje obvladajo udarce z loparji od deklic (Preglednica 1). Povprečni oceni dečkov (stolpec M) sta, ob upoštevanju starosti otrok, pri obeh nalogah udarjanja žoge (s kijem in z loparjem) za več kot eno točko višji od ocen deklic, razpršenost rezultatov (stolpec SD) pa je pri deklicah večja kot pri dečkih, kar kaže na bolj homogeno (enako) znanje dečkov in nekoliko večje razlike v znanju pri deklicah. Mlajši dečki so bolj spretni pri obvladovanju žoge kot deklice, razlike pa so predvsem socio-kulturno pogojene,8 saj njihova prosta igra vključuje več gibanj z žogo, pa tudi ponudba interesnih dejavnosti z žogo in tekmovanj je namenjena predvsem dečkom in ne deklicam.

Preglednica1

Predstavljeni rezultati so lahko spodbuda, da otrokom pripravite čim zahtevnejše, sestavljene naloge, ki se jih ne bodo hitri naveličali. In prav Katarinina žogica na vrvici in lopar sta primer dobre in zanimive zabave, obenem pa izjemno učinkovite vadbe usklajenosti gibanja telesa, nadzora žogice, natančnosti in hitrosti odzivanja na vidni znak.

cic9_Namiznitenispod...

cic9_Namiznitenispod...

Literatura:

1 Kondrič, M. (2003). Igra z loparjem - ustvarjalni dialog z rokami v šoli. Šport/ priloga, 51(4), 3‒6.

2 Gallahue, D. L in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development: Infant, children, adolescent, adults (6th edition). McGraw-Hill Companies, Inc.

3 Haywood, K. M. in Getchell, N. (2009). Life span motor development (5th edition). Human Kinetics.

4 Marinšek, M., Bedenik K. in Kovač, M. (2023). Psychometric proprieties of the Slovenian version of the Test of Gross Motor Development–3. Journal of motor learning and development, https://journals.humankinetics.com/view/journals/jmld/aop/jmld.2022-0055/jmld.2022-0055.xml?content=abstract, DOI: 10.1123/jmld.2022-0055.

5 Pavlič, N., Kovač, M. in Marinšek, M. (2022). Spremembe v gibalnih spretnostih ravnanja z žogo učencev in učenk od 1. do 5. razreda osnovne šole. V Kovač, M.,  Plavčak, M. in Dobovičnik, L. (ur.). Zbornik 35. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov, str. 98-110. https://www.zdsps.si/images/zbornik/35zbornik.pdf.

6 Pavlič, N. (2022). Usvojenost gibalnih spretnosti obvladovanja predmetov učencev in učenk od 1. do 5. razreda osnovne šole s sklopom merskih nalog TGMD-3. Magistrsko delo. Ljubljana, Fakulteta za šport. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143212.

7 Malina, R. (2004). Motor Development during Infancy and Early Childhood: Overview and Suggested Directions for Research. International Journal of Sport and Health Science, 2(1), 50–66.

8 Bardid, F., Huyben, F., Lenoir, M., Seghers, J., De Martelaer, K., Goodway, J. D. in Deconinck, F. J. A. (2016). Assessing fundamental motor skills in Belgian children aged 3-8 years highlights differences to US reference sample. Acta Paediatrica, 105(6), 281–290. https://doi:10.1111/apa.13380

 

 

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.