Starost je življenjsko obdobje, ki prinaša bogate izkušnje, a pogosto tudi spremembe v telesni zmogljivosti, socialnih stikih in psihičnem počutju. Ohranjanje vitalnosti, samostojnosti in pozitivne naravnanosti je zato ključnega pomena. Ena izmed dejavnosti, ki celostno spodbuja telo, duha in družabnost, je družabni ples – preplet gibanja, glasbe ter človeške povezanosti.
prof. dr. Petra Zaletel
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Zakaj plesati v zrelih in poznih letih? Dobrobiti za telo, um in dušo
Ples je ena najlepših oblik gibanja, saj povezuje telo, um in čustva v harmonično celoto. Za starejše predstavlja varen, prijeten in učinkovit način ohranjanja vitalnosti. Redna plesna vadba spodbuja srčno-žilni sistem, krepi mišice, izboljšuje ravnotežje in zmanjšuje tveganje za padce1. Skozi ritmično gibanje se telo naravno razgiba, sklepi ostajajo gibljivi, koordinacija in drža pa se ohranjata ali celo izboljšujeta brez pretiranih naporov.
Ples je tudi odlična vaja za možgane. Ko se učimo korakov, sledimo ritmu glasbe in se usklajujemo s partnerjem ali skupino, se v možganih aktivirajo procesi pomnjenja, pozornosti in prostorske orientacije. Tako ples prispeva k ohranjanju mentalne svežine in lahko celo upočasni kognitivno staranje2.
A morda je najlepše darilo plesa njegovo čustveno in socialno delovanje. Glasba dvigne razpoloženje, sprosti napetosti in prebudi veselje do gibanja. Ples v paru ali skupini povezuje ljudi, krepi občutek pripadnosti in zmanjšuje občutek osamljenosti3.
Družabni ples za starejše tako predstavlja večplastno priložnost za izboljšanje kakovosti življenja — ne le zaradi telesne dejavnosti, temveč tudi zaradi kognitivne in družbene vitalnosti. V starosti se pogosto poveča tveganje za upad gibljivosti in zmanjšanje ravnotežja, na splošno se zmanjšuje telesna dejavnost ter povečuje osamljenost, zato je iskanje dostopnih, prijetnih in spodbudnih oblik gibanja še toliko bolj pomembno. Plesna dejavnost, če je ustrezno prilagojena, lahko predstavlja učinkovito pomoč pri ohranjanju in izboljševanju različnih vidikov zdravja starejših.
Družabni plesi povezujejo
Družabni ples je ena najstarejših in najlepših oblik človeškega izražanja, ki združuje gibanje, glasbo in druženje. V svojem bistvu presega meje športa, umetnosti in zabave, saj deluje kot družbeni most med ljudmi ne glede na starost, spol ali kulturno ozadje.
Družabni plesi vključujejo številne plesne zvrsti in plese: standardne plese (oba valčka, oba fokstrota in tango), latinsko-ameriške plese (samba, rumba, ča-ča, džajv in passodoble, ki ga ne plešemo v rekreativni obliki, ampak samo v tekmovalni) in druge družabne plese v svoji rekreativni (netekmovalni) obliki (blues, tehnosving, polka, rokenrol, salsa ipd.). Vsak izmed njih ima svoj izvor, značilen ritem in način izražanja, vendar vsi temeljijo na partnerstvu, ritmičnemu gibanju ter medsebojnemu usklajevanju, saj se plešejo v paru. Prav ta vidik sodelovanja in komunikacije skozi gibanje daje družabnemu plesu posebno moč, saj poleg telesne dejavnosti spodbuja tudi socialno povezanost ter čustveno inteligentnost.
Blues in tehnosving
Za osebe v zrelih in starejših letih, ki s plesom šele začenjajo, sta kot družabna plesa najprimernejša blues in tehnosving. Oba plešemo v štiričetrtinskem taktu in oba imata dokaj preproste korake, tako da se jih lahko postopoma, z dodajanjem novih plesnih figur na že obstoječe osnovne, zelo dobro naučimo.
Kje in kdaj sta se razvila blues in tehnosving
Blues je čuten, počasen in sproščen družabni ples, ki se je razvil v Združenih državah Amerike na začetku 20. stoletja. Izvira iz afroameriške tradicije in glasbenega žanra bluesa, ki je izražal čustva, zgodbe in notranje občutke ljudi tistega časa. V plesu se to izraža skozi mehke, tekoče gibe, z bližjim stikom s partnerjem in z močnim občutkom za ritem. Začetniške oblike bluesa so zelo preproste in zato primerne za starejše plesalce – gibanje je počasno, varno za sklepe, a hkrati izrazno in doživeto.
Izvor in značilnosti tehnosvinga, znanega v svoji hitrejši in ritmično drugačni različici kot diskofoks ali disco hustle, smo že predstavili v prispevku Tehnosving - ples, ki navdušuje, povezuje in je primeren za vsakogar.
Oba plesa lahko plešemo samostojno ali v paru. Osnovni koraki temeljijo na mehkem prenašanju teže z noge na nogo, gibanju trupa in izraziti komunikaciji med plesalcema.
Ritem kot temelj gibanja
Preden se s starejšimi plesalci podamo v prve plesne korake, je dobro, da se najprej srečajo z ritmom. Ritmične dejavnosti, kot so preprosti gibi v ritmu glasbe, ploskanje, štetje taktov ali gibanje ob udarcih bobna, pomagajo telesu, da »začuti« glasbo. Z rednim ritmičnim ogrevanjem starejši izboljšajo koordinacijo, občutek za čas in usklajenost gibov, kar močno pripomore k varnosti in samozavesti pri plesu.
Blues in tehnosving plešemo v štiričetrtinskem taktu, kjer je vsak udarec enako dolg. Plesni učitelj šteje od ena do osem, pri čemer traja osnovni korak en takt, torej štiri udarce (obkroženo na Sliki 1).
Slika 1
Takt osnovnega koraka
Osnovni korak in ostale plesne figure bluesa si lahko ogledate v prispevku Od plesnih začetkov do ritma in veselja ob plesanju bluesa, potek poučevanja bluesa in celoten ples ob glasbi – koreografijo bluesa pa na tej povezavi.
Opis osnovnega koraka in plesnih figur tehnosvinga pa si lahko ogledate v prispevku Tehnosving – ples, ki navdušuje, povezuje in je primeren za vsakogar, celoten ples ob glasbi – koreografijo tehnosvinga pa na tej povezavi.
Specialno-didaktični napotki za poučevanje družabnih plesov za starejše
Pri praktičnem poučevanju starejših plesalcev je pomembno, da plesni učitelj upošteva njihove zmožnosti, varnost in motivacijo. Prilagodi naj koreografije, izbere primerne ritme, poskrbi za jasno in razumljivo posredovanje korakov, ki so prilagojeni starostni skupini. Prav tako je pomembno zagotoviti nedrseč plesni prostor, primerno temperaturo in vzdušje, kjer ni tekmovalnosti, ampak uživanje ter druženje plesalcev. Če bo vadba za starejše prijetna, s poudarkom na uživanju v gibanju ob glasbi, bo tudi udeležba redna.
Zaporedje korakov poučevanja plesa za starejše:
1. Ogrevanje (10 min)
2. Plesne ravnotežne vaje (10-15 min)
- Hoja po črti (lahko so označene), najprej brez, nato ob štiričetrtinskem ritmu glasbe.
- Statične drže na eni nogi (po potrebi podpora s stolom ali partnerjem).
- Osnovni korak izbranega družabnega plesa (v različne smeri, v različicah).
- Poudarek na nadzoru drže in usklajenosti korakov z glasbo.
3. Poučevanje plesa (20 min)
- Osnovni korak, ponavljanje ob glasbi in štetju.
- Poučevanje posamezne plesne figure izbranega družabnega plesa.
- Združevanje dveh plesnih figur in njuno ponavljanje najprej ob štetju, nato še ob štetju po glasbi.
- Združevanje parov plesnih figur (po sistemu »po delih do celote«).
- Ponavljanje koreografije, sprva samo ob štetju in počasneje, nato ob štetju po ritmu glasbe.
5. Ohlajanje in raztezanje (5-10 min)
- Počasi umirjanje korakov ob glasbi.
- Raztezanje rok, nog, trupa.
- Globoko dihanje in sprostitev mišic.
Dodatni nasveti:
- Za začetnike poenostavite korake tako, da izpustite težje plesne figure in zagotovite oporo stolov ali partnerjev za tiste starejše, ki so manj stabilni.
- Postopno zmanjšujte podporo in povečujte zahtevnost, ko udeleženci izboljšajo svoje sposobnosti in spretnosti.
- Spremljajte napredek z opazovanjem plesnih gibov, nadzorom drže in sposobnosti hitre reakcije.
- Ohranite prijetno, motivacijsko vzdušje za redno obiskovanje in večjo doslednost pri vadbi.
- Uporabljajte glasbo, ki je domača in všečna udeležencem, saj povečuje motivacijo za vadbo. Naj bo v štiričetrtinskem taktu, predvajajte jo tako glasno, da se udeleženci vadbe lahko med seboj še vedno pogovarjajo.
- Bistveno za napredek je ponavljanje, zato naj plesni pari ob glasbi kar nekajkrat zaplešejo koreografijo posameznega družabnega plesa. Sprva naj ima koreografija največ tri plesne figure, ki jih v nadaljevalnih plesnih vadbah nadgradimo še s kakšno.
- Priporočljivo je, da plesalke in plesalci menjavajo partnerja, saj se tako plesni pari medsebojno bolje spoznavajo, privajajo na različne načine vodenja in različno energijo posameznika ter se zavedajo, da je pomembno zaznavati in se prilagajati drugačnosti vsakega plesalca/plesalke.
Ples – sodobna oblika rekreacije
Sodobni pristopi h gibanju in rekreaciji vse pogosteje prepoznavajo družabni ples kot celostno obliko telesne dejavnosti, ki vpliva na telesno zdravje (krepitev mišic, ravnotežja, gibljivosti), kognitivne funkcije (spomin, orientacija, koncentracija) in duševno blagostanje (zmanjšanje stresa, večja samozavest, občutek pripadnosti). Zaradi teh lastnosti je ples danes prisoten ne le v umetniških in športnih okoljih, ampak tudi v rehabilitacijskih, zdravstvenih in socialnih programih za različne starostne skupine – še posebej za starejše, kjer se izkaže kot učinkovita oblika ohranjanja vitalnosti ter kakovosti življenja.
Začnite z nasmehom in odprtim srcem
Ne glede na starost ali plesne izkušnje je najpomembnejše, da se v gibanju plesalci počutijo dobro. Ples ni tekmovanje – je način izražanja, raziskovanja in uživanja v trenutku. Z rednim obiskovanjem plesnih srečanj ali vaj bodo starejši plesalci postopoma krepili telo, bistrili misli in negovali občutek skupnosti. Ples je most med generacijami, med preteklostjo in sedanjostjo – in vsak korak, ki ga naredijo plesalci, je korak k boljšemu počutju.
Opomba. Vir naslovne slike je Canva.
Viri:
1Keogh, J. W. L., Kilding, A. E., Pidgeon, P., Ashley, L. in Gillis, D. (2021). Physical benefits of dancing for healthy older adults: A review. Journal of Aging and Physical Activity, 29(1), 45–60.
2Merom, D., Grunseit, A., Eramudugolla, R., Jefferis, B., Mcneill, J. in Anstey, K. J. (2016). Cognitive benefits of social dancing and walking in old age: the dancing mind randomized controlled trial. Frontiers in Aging Neuroscience, 8, 1–11.
3Zajonc, L., Duda, M. in Kowalska, A. (2023). The impact of creative dance on emotional well-being and social connectedness in older adults. Frontiers in Aging Neuroscience, 15, 11029638. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11029638/
Povezave iz virov:
Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/
Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike; video-učni pripomoček za poučevanje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://aerobika.fakultetazasport.si/