Od plesnih začetkov do ritma in veselja ob plesanju bluesa

prof. dr. Petra Zaletel

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Zakaj plesati? Dobrobiti za telo, um in dušo

Ples že od nekdaj spremlja človeka kot naravna oblika gibanja, izražanja in povezovanja. Za otroke in mladostnike predstavlja igro, raziskovanje in ustvarjalno komunikacijo s svetom. Skozi ples vadeči razvijajo osnovne gibalne sposobnosti, kot so koordinacija, ravnotežje in moč, hkrati pa krepijo tudi pozornost, spomin in domišljijo¹. Ples tako ni le estetska dejavnost, temveč pomembna učna izkušnja, ki spodbuja celostni razvoj – telesni, kognitivni in čustveni¹.

Ples pa ima tudi pomembno socialno vlogo. Otroci in mladostniki se skozi skupinsko gibanje učijo sodelovanja, zaupanja ter sprejemanja različnosti, kar krepi občutek pripadnosti in samozavesti². Poleg tega ples ponuja prostor, kjer lahko presegajo stereotipe o spolu in na ustvarjalen način razvijajo lastno identiteto³. Tako postane ples mnogo več kot zgolj gib – postane pot k izražanju, razumevanju sebe in gradnji zdravih odnosov z drugimi. Glasba v plesu dvigne razpoloženje, sprosti napetosti in prebudi veselje do gibanja.

Ples pomembno prispeva k socialnemu razvoju otrok, saj spodbuja občutek pripadnosti in sprejetosti v skupini. Skupno gibanje ob glasbi ustvarja občutek povezanosti in sodelovanja, otroci pa ob tem doživljajo zadovoljstvo, da s svojim delom prispevajo k skupni izkušnji. Takšne izkušnje krepijo njihovo samozaupanje v družbenih stikih. Raziskovalci ugotavljajo, da programi plesne vzgoje v vrtcih in šolah pozitivno vplivajo na socialne kompetence otrok – osemtedenski program plesnih dejavnosti je pri predšolskih otrocih povzročil izboljšanje socialnega vedenja ter zmanjšanje agresivnosti in sramežljivosti⁴. Otroci, ki so redno sodelovali pri plesu, so postali bolj družabni, lažje so navezovali stike in se samozavestneje vključili v skupino.

Za začetnike v družabnem plesu (plesu v paru) je najprimernejši in najenostavnejši ples v štiričetrtinskem taktu, imenovan blues.

Ritem kot temelj gibanja naj bo uvod v plesne dejavnosti

Preden se učenci podajo v prve plesne korake, je dobro, da se najprej srečajo z ritmom. Ritmične dejavnosti, kot so preprosti gibi v ritmu glasbe, ploskanje, štetje taktov ali gibanje ob udarcih bobna, pomagajo telesu, da »začuti« glasbo. Z rednim ritmičnim ogrevanjem učenci in dijaki izboljšujejo koordinacijo, občutek za čas in usklajenost gibov, kar močno pripomore k samozavesti pri plesu.

Blues – ples, ki povezuje

Blues je čuten, počasen in sproščen družabni ples, ki se je razvil v Združenih državah Amerike na začetku 20. stoletja. Izvira iz afroameriške tradicije in glasbenega žanra bluesa, ki je izražal čustva, zgodbe ter notranje občutke ljudi tistega časa. V plesu se to izraža skozi mehke, tekoče gibe, bližji stik s partnerjem in močnim občutkom za ritem. Začetniške oblike bluesa so zelo preproste in zato primerne za začetnike vseh starosti, saj je gibanje počasno, a hkrati izrazno ter doživeto.

Blues lahko plešemo samostojno ali v paru. Osnovni koraki temeljijo na mehkem prenašanju teže z noge na nogo, gibanju trupa in izraziti komunikaciji med plesalcema.

Ritem in osnovni korak

Blues plešemo v štiričetrtinskem taktu, kjer je vsak udarec enako dolg. Učitelj šteje od ena do osem, pri čemer traja osnovni korak en takt, torej štiri udarce (obkroženo na Sliki 1).

Slika 1

Takt osnovnega koraka

Foto: Petra Zaletel

Plesalec začne osnovni korak z levo nogo (LN), plesalka pa z desno (DN). V Preglednici 1 je opisan potek osnovnega koraka za plesalko in plesalca, Slika 2 pa prikazuje dotik brez prenosa teže pri osnovnem koraku.

Preglednica 1

Osnovni korak za plesalca in plesalko

Slika 2

Osnovni korak bluesa – dotik brez prenosa teže

Foto: Video učni pripomoček za poučevanje plesa

Plesne figure

Plesalka in plesalec sta obrnjena drug proti drugemu v odprti drži in se držita za roke v višini skupnega težišča (nekje v višini popka). Plesalkine dlani so položene na plesalčeve, roke imata v komolcih pokrčene in jih držita ob telesu (jih ne spuščata za telo) ter se drug na drugega rahlo naslonita, tako da čutita rahel pritisk teže. V tej drži (Slika 2) izvajata osnovni korak, tako da na vsako dobo krčita nogi v kolenu, torej mehko izvajata korake v stran in priključke, lahko bi rekli, da se v kolenih pozibavata. Vsako plesno figuro, opisano v nadaljevanju, izvedeta tako, da najprej zaplešeta osnovni korak (udarci od ena do štiri), nato zaplešeta plesno figuro v eno stran, nato pa na drugi strani začneta zopet z osnovnim korakom (tokrat z drugo nogo) in ponovno zaplešeta enako plesno figuro še v drugo smer, tako da se vrneta v izhodiščni položaj.

Na sprehod: Plesni par izvede osnovni korak v drži (glej Preglednico 2, udarce 1 do 4), nato pa se spustita z eno roko (plesalka z desno, plesalec z levo). Obrneta se tako, da stojita bočno drug ob drugem in korakata naprej tri korake, s četrtim pa pristopita (brez prenosa teže) in se ponovno obrneta drug k drugemu. Enako ponovita še v drugo stran, torej izvedeta osnovni korak z drugo nogo in gresta na sprehod nazaj do začetnega položaja. Učitelj lahko napoveduje plesno figuro na sprehod za plesalce in/ali plesalke.

Preglednica 2

Plesna figura na sprehod za plesalca in plesalko

Plesalkin obrat pod roko: Plesni par izvede to plesno figuro popolnoma enako kot prejšnjo (na sprehod), a na šesti udarec naredi pri sprehodu plesalka obrat navzven (v desno) pod plesalčevo levo roko. Pri vračanju nazaj (v drugi osmici plesne figure) plesalec vodi plesalko v obrat navznoter (v levo) pod svojo levo roko.

Pod mostičkom: Po izvedbi osnovnega koraka (udarci od 1 do 4) plesalec in plesalka ostaneta v odprti drži z obema rokama in v sprehodu (udarci od 5 do 8) dvigneta roki nad glavo ter izvedeta pod rokama (pod mostičkom) obrat navzven (ona v desno, on v levo stran). Na peti udarec stopita naprej v sprehod, na šesti se obrneta za 360 stopinj (plesalka v desno, plesalec v levo), na sedmi stopita oba v stran in na osmi udarec priključita (brez prenosa teže). Pri vračanju nazaj (v drugi osmici) naredita obrat v drugo smer, plesalka v levo in plesalec v desno.

Prosti obrat obeh: Enako kot plesno figuro pod mostičkom izvedeta oba tudi prosti obrat, vendar se več ne držita z rokama, temveč se po osnovnem koraku izpustita in naredita na šesti udarec (že v sprehodu) obrat navzven (ona v desno, on v levo) ter se po obračanju ponovno primeta za roke. Pri vračanju nazaj (v drugi osmici) naredita obrat v drugo smer; plesalka v levo in plesalec v desno.

Specialno-didaktični napotki za poučevanje bluesa

Zaporedje korakov poučevanja

1. Predvaje in ogrevanje

• Lahkotni koraki ob glasbi (naprej-nazaj, v stran, majhni krožni koraki).
• Raztezne vaje za roke in trup v ritmu glasbe.
• Preproste plesne kombinacije – gibalne strukture (npr. križni korak, korak in dvig kolena, izpadni koraki ipd.).

2. Osnovni korak bluesa (desno-levo in v drugih različicah, ki si jih lahko ogledate na povezavi)

• Poudarek na nadzoru drže in usklajenosti korakov z glasbo.

3. Poučevanje plesa

• Osnovni korak, ponavljanje ob glasbi in štetju.
• Na sprehod v obe smeri; počasi ob štetju učenci večkrat ponovijo v obe smeri, nato še z glasbo.
• Pod mostičkom (obrat plesalke in plesalca pod rokami); počasi ob štetju učenci večkrat ponovijo v obe smeri, nato še z glasbo.
• Povezava plesnih figur na sprehod in pod mostičkom; ponavljanje ob štetju, nato ob glasbi.
• Prosti obrat obeh (plesalca in plesalke); ponavljanje ob štetju, nato ob glasbi.
• Povezovanje vseh naučenih plesnih figur počasi ob štetju in z vmesnim ustavljanjem.
• Tekoče ponavljanje naučenega zaporedja plesnih figur v koreografiji:
  • Na sprehod (plesalec začne z LN, plesalka z DN).
  • Na sprehod (plesalec z DN, plesalka z LN).
  • Plesalkin obrat pod roko (plesalec z LN, plesalka z DN).
  • Plesalkin obrat pod roko (plesalec z DN, plesalka z LN).
  • Pod mostičkom (plesalec z LN, plesalka z DN).
  • Osnovni korak in pod mostičkom (plesalec z DN, plesalka z LN).
  • Osnovni korak in prosti obrat obeh (plesalec z LN, plesalka z DN).
  • Osnovni korak in prosti obrat obeh (plesalec z DN, plesalka z LN).

5. Ohlajanje in raztezanje

• Počasno umirjanje korakov ob glasbi.
• Raztezanje mišic rok, nog, trupa.
• Globoko dihanje in sprostitev mišic.
• Pogovor o občutkih med plesom.

Dodatni nasveti:

• Za začetnike poenostavite korake tako, da navezujejo skupaj največ dve plesni figuri, nato jih na naslednjih urah plesa nadgradijo še z dodatnimi.
• Postopno zmanjšujte podporo s štetjem in napovedovanjem naslednje plesne figure, s čimer se povečuje zahtevnost pomnjenja zaporedja korakov; tako učenci izboljšajo svoje gibalne in spominske sposobnosti .
• Spremljajte napredek učencev z nadzorom njihove drže, opazovanjem plesnih gibov in sposobnosti hitre reakcije pri menjavi glasbe ter ob dodajanju hitrejšega ritma glasbe.
• Ohranite prijetno, motivacijsko vzdušje; ples naj pomeni sprostitev in zabavno druženje, kjer si učenci lahko medsebojno izmenjajo tudi nekaj besed.
• Uporabljajte glasbo, ki je popularna in všečna učencem, saj povečuje motivacijo za vadbo. Naj bo v štiričetrtinskem taktu.
• Bistveno za napredek je ponavljanje, zato učenci v plesnih parih kar nekajkrat zaplešejo koreografijo ob glasbi.
• Priporočljivo je, da plesalke in plesalci menjavajo partnerja, saj se tako plesni pari medsebojno bolje spoznavajo, privajajo na različno energijo posameznika ter se zavedajo, da je pomembno zaznavati in se prilagajati drugačnosti vsakega plesalca/plesalke.

Opomba. Vir naslovne slike je Canva. 

Viri:

¹Apriliya, A. in Katoningsih, S. (2021). The development of learning the arts of dance to the ability early childhood gross motor development. Early Childhood Research Journal, 4(2), 1–8. https://journals.ums.ac.id/index.php/ecrj
²Liu, M. (2024). Dance education in promoting children’s sociality and study on the role and mechanism of emotion development. International Journal of Global Perspective in Academic Research, 1(2), 50–55.  https://doi.org/10.70339/sgh1aw60
³Gard, M. (2001). Dancing around the 'problem' of boys and dance. Discourse: studies in the cultural politics od education, 22(2), 214–225.  https://doi.org/10.1080/01596300120072383
⁴Zhao, H., Deng, Y., Song, G., Zhu, H., Sun, L., Li, H., Yan, Y. in Liu, C. (2024). Effects of 8 weeks of rhythmic physical activity on gross motor movements in 4-5-year-olds: A randomized controlled trial. Journal of Exercise Science & Fitness, 22(4), 456‒462.

Povezave iz virov:

Zaletel, P. (2023). E-učenje plesa; video-učni pripomoček za poučevanje plesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://ples.fakultetazasport.si/
Zaletel, P. (2024). E-učenje aerobike; video-učni pripomoček za poučevanje aerobike. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://aerobika.fakultetazasport.si/