Za uvod v poučevanje ljudskih plesov v šoli so primerne rajalne igre, ljudske plesne igre in preprosti ljudski plesi, kot na primer kovtre šivat in zibenšrit, ki prihajata z Gorenjske. Otroci lahko prek preprostih tekalnih korakov usvajajo ritem, prostor in sodelovanje s partnerjem, ob tem pa se učijo ljudskih pesmi in ljudskega izročila.
prof. dr. Petra Zaletel
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Slovenski ljudski plesi izvirajo iz starejšega in mlajšega plesnega izročila ter so se skozi čas prilagajali gibalnim zmožnostim posameznikov in kulturnemu okolju1. Starejše izročilo vključuje preproste gibalne prvine, kot so hoja, tek in poskakovanje, novejše pa parne in družabne plese, ki so se oblikovali po 17. stoletju1. Kljub postopnemu opuščanju tradicionalnih plesov v 20. stoletju so nekateri, kot sta polka in valček, ostali del plesne prakse, raziskovanje plesnega izročila pa se je okrepilo predvsem po drugi svetovni vojni1.
Otrokom primerno plesno izročilo
Pri prenašanju ljudske plesne dediščine na otroke so raziskovalci ugotavljali, da so za otroke posebej primerne plesne oblike, ki temeljijo na osnovnih gibanjih, kot so hoja, tek, poskoki in krožno gibanje2. Mednje sodijo zlasti rajalne igre in skupinski plesi s krožno ali vijugasto prostorsko obliko, ki jih pogosto spremljata peto ali ritmično govorjeno besedilo. Slovensko plesno izročilo odraslih je za otroke prav tako primerno, če ga vzgojitelj oz. učitelj poenostavi in prilagodi njihovim zmožnostim, pri čemer ohrani značilne gibalne prvine, kot so udarci, poskoki in gibi z rokami, plesno držo in zahtevnejše dele pa poenostavi2.
Na primer pri dvodelnih plesih (šuštarska, šotiš, najkatoliš, krajcpolka, kosmatača, ta požugana, mlinček ipd.) prvi del prilagodi tako, da značilne geste pusti enake (udarci, poskoki, gibi z rokami itd.), poenostavi pa plesno držo. Drugi del plesa (trokoračna polka, cvajšrit, valček ipd.) poenostavi v preprosto vrtenico (opisana v nadaljevanju) ali kakšno drugo preprosto obliko. Prilagodi tudi plesno držo3.
Slika 1
Ljudski ples Potovčka, kjer plesalci izvajajo značilno gesto udarcev in ploskov z rokami
Štamberger, V. (2020). Ljudski ples Potovčka. Arnes. https://video.arnes.si/en/watch/qYkeTUWQUKai
Slovenska ljudska plesna dediščina v osnovni šoli
V osnovni šoli ima vključevanje slovenske ljudske plesne dediščine pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo, saj prispeva k razvoju gibalnih sposobnosti otrok, njihove plesne pismenosti in njihovega občutka kulturne pripadnosti4. Plesno opismenjevanje temelji na kakovostnem posnemanju gibanja, postopnosti in sistematičnem učenju plesnih obrazcev, pri čemer ni v ospredju zgolj tehnična izvedba, temveč tudi izraznost in doživljanje gibanja ob glasbi. Učence ne poučujemo posameznih plesov, temveč kako se z gibom izraziti ob glasbi.
Razvijanje plesnih sposobnosti zahteva redno urjenje, saj se s ponavljanjem otrokovi gibi postopno avtomatizirajo, postajajo natančnejši, hitrejši in bolj usklajeni z ritmom. V začetni fazi učenci posnemajo vzgojitelja oz. učitelja, ta pa opazuje, popravlja in usmerja gibanje. Z urjenjem se razvijajo otrokova koordinacija, ritem in sposobnost celostnega plesnega izraza, pri čemer je ključna vloga učitelja v načrtovanju postopnega, otrokom prilagojenega učnega procesa5.
Rajalne igre
Z vključevanjem rajalnih iger v vzgojno-izobraževalno delo vzgojitelj oz. učitelj razvija odnos do dediščine in otroke uvaja v t. i. ljudski ples. Rajanje vključuje elemente naravnega gibanja, kot so hoja, tek in poskakovanje, prav tako pa z rajalnimi igrami z gibanjem otroci oblikujejo za ljudski ples značilne prostorske oblike, kot so črte, vijuge, polkrog, krog in spirale. Ena preprostejših rajalnih iger je kačo vijejo, kjer se otroci držijo za roke in v ritmu glasbe stopicajo (s kratkimi tekalnimi koraki v pokončni drži) z vijuganjem po prostoru.
Za uvod v poučevanju ljudskih plesov predlagamo različne ljudske plesne igre1:
Igra z nadštevilnim plesalcem – ples z metlo: Bistvo igre je v menjavanju plesnih partnerjev (plesalcev ali plesalk). Ker je eden nadštevilen, vedno kdo ostane brez para. Za kazen pleše z metlo. Največkrat se pleše v ritmu polke. Primer plesa z metlo si lahko ogledate na posnetku, kjer je dodan še uvodni del, kjer se plesalci vijejo pod rokami plesalk, ki plešejo na mestu v postavitvi kroga, z dvignjenimi rokami. V trenutku položene metle na tla si plesalci hitro izberejo svojo plesalko, s katero plešejo polko, eden pa ostane sam in pleše z metlo.
Fantovske igre: zvezda in igra s klobuki: Pri zvezdi parno število fantov sklene krog in se v ritmu tridobne melodije pomika po krogu v levo. Na določen znak se vsak parni spusti vznak, da obvisi na rokah neparnih, s čimer nastane lik, podoben kolesu ali zvezdi. Pri igri s klobuki fantje ritmično drug drugemu jemljejo klobuk z glave in ga posajajo na svojo, pri čemer tisti, ki naredi napako, izpade.
Kovtre šivat naj bo uvod v poučevanje ljudskih plesov za začetnike ali najmlajše
Kovtre šivat je tradicionalna slovenska plesna igra oziroma mostna igra, ki je zaradi preprostosti primerna za najmlajše in začetnike. Gibanje je preprosto, intuitivno in družabno. Plesalci se postavijo v pare in oblikujejo kolono, pri čemer s sklenjenimi rokami oziroma z dvignjenimi robci ustvarijo »most«. Ostali plesalci nato eden za drugim tečejo pod tem mostom, pri čemer se vrsta premika; ko zadnji preide pod »mostom«, začnejo teči znova, pogosto pa med tekom spreminjajo smer in ponavljajo gibanje. Temeljni element plesa je prav prehajanje pod dvignjenimi rokami — brez zahtevnih figur ali zapletenih korakov — zato je plesna igra primerna za otroke v vrtcu in učence prvega razreda osnovne šole kot uvod v ljudske plese. Otroci lahko plešejo brez glasbe ali s preprosto ritmično spremljavo, igra pa je povezana tudi s pomladnimi običaji in simboliko povezanosti ter ponavljanja življenjskih ciklov6.
Gibanje lahko iz preproste drže, kje se v paru otroci držijo za roke, vzgojitelj oz. učitelj spremeni tako, da se otroci objamejo prek ramen, naslednjič se pod mostom premikajo ritensko, nato so obrnjeni eden proti drugemu (eden v paru ritensko, drugi pa v smeri naprej, z rokami oprtimi na soplesalčeva ramena) – v tem položaju se lahko med premikanjem »pod mostom« otroka tudi vrtita okoli svoje osi ipd.
Kot različico plesa kovtre šivat predstavljamo tudi dolenjski ples vreče šivat – žakle šivat, ki je prav tako mostni ples, kjer se plesalci in plesalke držijo za roke in stojijo v polkrogu, potem pa iz enega ali drugega konca potujejo pod »mostom« soplesalcev, kot je to vidno na povezavi.
Zibenšrit je prav tako enostaven, primeren za učence od tretjega razreda naprej
Gorenjski zibenšrit je ljudski ples, ki vključuje osem drobnih tekalnih korakov v stran, in sicer v enem taktu (4/4 ritma), kar pomeni, da plesalci tekajo v osminkah (1-in pomeni dva tekalna koraka v stran). Plesalka in plesalec stojita obrnjena drug proti drugemu, z rokami, naslonjenimi v bokih, in se premikata bočno; plesalec začne v svojo levo stran, plesalka pa v svojo desno (premikata se zrcalno).
Učitelj najprej šteje 1-in-2-in-3-in-4, pri čemer je na četrti udarec (sedmi tekalni korak) pavza, oziroma zadržan gib. Enako plesalci ponovijo v drugo stran (na 5 do 8, pri čemer je na 8 ponovno zadržan gib). Sledi polovico takta ali trije tekalni koraki v stran (plesalka zopet v desno, plesalec v levo), nato enako še v drugo stran in štirje koraki v obrat okoli lastne osi (plesalka v desno, plesalec v levo). Za nekoliko starejše učence (npr. drugo ali tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole) lahko učitelj nadomesti zadnji obrat tudi z vrtenico: plesalka drži plesalca okoli vratu, plesalec plesalko okoli pasu in se s prenašanjem teže iz ene na drugo nogo v štirih korakih zavrtita za cel obrat okoli skupne osi.
Namesto štetja učitelj skupaj z učenci nadomesti številke z besedilom:
|
Štetje
|
Ritmične vrednosti
|
Nadomestimo z besedilom
|
Koraki
|
|
1-in-2-in-3-in-4
|
|
»Zaj-ček, kam ta-ko hi-tiš,
|
7 tekalnih korakov v stran
|
|
5-in-6-in-7-in-8
|
|
ko od do-ma ti be-žiš?
|
7 tekalnih korakov v drugo stran
|
|
1-in-2,
3-in-4
|
|
Sko-čim sem,
sko-čim tja,
|
3 tekalni koraki v stran,
3 tekalni koraki v drugo stran
|
|
5-in-6-in-7-in-8
|
|
pa ta-koj sem spet do-ma.
|
vrtenica
|
|
1-in-2,
3-in-4
|
|
Sko-čim sem,
sko-čim tja,
|
3 tekalni koraki v stran,
3 tekalni koraki v drugo stran
|
|
5-in-6-in-7-in-8
|
|
pa ta-koj sem spet do-ma.«
|
vrtenica
|
Zibenšrit plesalci plešejo v parih, ki so postavljeni na krožnico tako, da so obrnjeni s hrbtom proti središču kroga, plesalke pa so nasproti njim.
Druga možnost zibenšrita je, da se koraki v stran namesto zrcalno izvajajo najprej v desno (plesalec in plesalka), nato še v levo, kar pomeni, da se plesalec in plesalka premikata stran drug od drugega (oba v svojo desno stran po krožnici). Tretja možnost je, da se premikata nazaj – naprej (plesalec najprej nazaj in plesalka naprej, potem pa obratno).
Dolenjski ples zibenšrit je podoben, le da namesto vrtenice plesalke in plesalci potujejo začetnih sedem tekalnih korakov v stran. Tudi drža je nekoliko drugačna; držijo se križno pred telesom, kot je razvidno na povezavi.
Ljudska glasbila za ples
Ljudski ples spremljajo preprosti ritmični in melodični inštrumenti, ki jih je mogoče izdelati ali prilagoditi tudi za otroke. Z uporabo glasbil pri plesu se otroci naučijo osnov ritma in muzikalnosti, prav tako pa z njihovo izdelavo spodbujamo njihovo ustvarjalnost.
Glasbila razvrščamo v bolj ritmična in na drugi strani v bolj melodična glasbila:
- Ritmična glasbila
- Lesene palčke – dva kosa lesenih palic, ki jih otroci udarjajo skupaj.
- Bobni in tolkalka – preprosti bobni, ropotulje ali plastične posode z različnimi polnili (fižol, riž, pesek) za ustvarjanje ritma.
- Ropotulje iz steklenic ali kozarcev – napolnjene z rižem, fižolom ali drobnimi kamenčki.
- Tamburin ali ropotulja – izdelava je možna iz papirnatih krožnikov, napetih s folijo, ali s papirjem, z dodanimi zvončki ali kroglicami.
- Mlinčki ali zvončki iz pločevink – plastične steklenice ali manjše pločevinke, znotraj katerih vstavimo drobne kovinske ali trde predmete (npr. matice, kroglice). Ob premikanju ali vrtenju pločevinke nastaja kovinsko zveneč zvok, ki spominja na zvončke.
- Melodična glasbila
- Piščali – lesene ali plastične piščali, ki jih otroci lahko okrasijo s pisanimi trakovi ali drugimi dodatki.
- Papirnate piščali ali cevke – iz zvitega papirja, kartona ali plastičnih slamic. Z ustvarjanjem pretoka zraka otroci spoznavajo osnovni princip nastajanja zvoka s pihanjem. Čeprav so zvočno preproste, so uporabne za uvajanje v melodično spremljavo in raziskovanje višine tona. Izdelava piščali spodbuja ustvarjalnost, natančnost in zavedanje dihanja.
- Ustne harmonike in ustne piščali – majhne, preproste, primerne za najmlajše.
Predlagamo, da čim prej z otroki zaplešete z metlo, klobuki in »zašijete kovtre«! Bližajoči pustni čas je prav primeren za uvod v ljudske plese.
Opomba. Vir naslovne slike je Canva.
Literatura:
1Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Kres.
2Fuchs, B. (2004). Slovenski ljudski plesi II. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
3Knific, M. (2016). Didaktika plesne vzgoje: slovenska ljudska plesna dediščina v osnovni šoli. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Glasba v šoli in vrtcu, (3-4)19. https://www.zrss.si/strokovne-revije/glasba-v-soli-in-v-vrtcu/
4Knific, M. (2007). Slovenski ljudski ples in projektno učno delo. Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
5Strmčnik, F. (2001). Didaktika: Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
6Ramovš, M. (2005). Metamorphoses of Slovenian Folk Dance. Traditiones, 34(1), 141–154. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. ojs.zrc-sazu.si