Glasba je več kot zgolj umetniška dejavnost, saj kot pomembno razvojno okolje podpira otrokovo mišljenje, gibanje, čustvovanje in socialno delovanje. Še posebej pri plesu in ritmično-gibalnih dejavnostih omogoča otroku celostno izkušnjo, ki ustvarja temelje za uravnotežen razvoj, učenje in ustvarjalnost.
prof. dr. Petra Zaletel
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Citiraj članek
Glasba predstavlja pomemben dejavnik otrokovega celostnega razvoja, saj hkrati vpliva na kognitivno delovanje, čustveno doživljanje, socialne odnose in gibalno izražanje. Že v zgodnjem otroštvu otrok zaznava glasbene dražljaje spontano, kot organizirano zvočno okolje, ki spodbuja raziskovanje, igro in komunikacijo. Redna in aktivna glasbena izkušnja je povezana s strukturnimi in funkcionalnimi spremembami v možganih ter z boljšimi razvojnimi izidi na različnih področjih1.
Kognitivni in jezikovni vidik
Glasbene dejavnosti vključujejo usklajeno delovanje več nevroloških sistemov, zato ugodno vplivajo na razvoj pozornosti, delovnega spomina in izvršilnih funkcij. Otroci, ki so dlje časa vključeni v glasbeno učenje, pogosto izkazujejo naprednejše prostorsko-časovno mišljenje ter učinkovitejše strategije reševanja nalog2,3. Poleg tega glasba podpira jezikovni razvoj, saj ritem in intonacija krepita fonološko zavedanje ter sposobnost zaznavanja zvočnih vzorcev, kar prispeva k boljši govorni razumljivosti in tekočnosti4.
Čustveni in socialni vidik
Glasba otroku omogoča izražanje in razumevanje čustev na način, ki presega besedno komunikacijo. Skupinske glasbene dejavnosti, kot sta petje ali muziciranje, spodbujajo empatijo, sodelovanje in občutek pripadnosti, saj temeljijo na skupni časovni usklajenosti in deljeni pozornosti5. Pozitivni učinki se kažejo tudi v večji samozavesti in boljši socialni vključenosti otrok6. Muziciranje pomeni izvajanje, ustvarjanje ali poustvarjanje glasbe z glasom, instrumenti ali s telesom (npr. petje, igranje, improvizacija, ritmično gibanje). V širšem pedagoškem smislu označuje proces, v katerem posameznik skozi neposredno glasbeno dejavnost razvija glasbene sposobnosti, izraznost, ustvarjalnost ter socialne in čustvene veščine.
Gibalni vidik in vloga ritma
Posebno mesto v glasbenem razvoju ima ritem, ki deluje kot most med zaznavanjem in gibanjem. Ritmične dejavnosti ter ples spodbujajo razvoj koordinacije, ravnotežja in telesnega zavedanja, saj omogočajo časovno strukturiranje gibanja. Zgodnje izkušnje gibanja ob glasbi prispevajo k boljšemu gibalnemu nadzoru in zaznavanju telesa v prostoru7. Ritmični dražljaji obenem podpirajo sposobnost predvidevanja in prilagajanja, kar je pomembno za učenje in socialno sodelovanje.
Psihološko blagostanje
Ustvarjanje in poslušanje glasbe prispevata k psihološkemu ravnovesju, saj zmanjšujeta napetost, spodbujata pozitivna čustva ter krepita notranjo motivacijo. Glasbene dejavnosti lahko delujejo kot varno okolje za samopotrjevanje in doživljanje uspešnosti, kar je pomembno za razvoj občutka kompetentnosti8.
Pedagoški pomen glasbe pri športni vzgoji
Ko se glasba poveže z gibanjem, nastane celostna učna izkušnja, v kateri otrok hkrati uporablja zaznavne, gibalne in kognitivne procese. Ples in ritmično-gibalne dejavnosti omogočajo, da otrok glasbene strukture razume telesno, kar poglablja učenje in spodbuja ustvarjalno izražanje. Takšna integracija podpira razvoj samoregulacije, pozornosti in socialnega usklajevanja9.
Vključevanje glasbe v poučevanje, zlasti pri športni vzgoji, predstavlja učinkovit način za povezovanje gibalnega, kognitivnega in socialnega učenja. Glasba deluje kot motivacijski in organizacijski dejavnik, saj s svojo ritmično strukturo učencem pomaga pri usklajevanju gibanja, ohranjanju pozornosti ter razumevanju zaporedij. Ritmična podpora izboljšuje koordinacijo, časovno natančnost in učinkovitost učenja gibalnih nalog9. Zato glasba v športno-vzgojnem procesu ne predstavlja le spremljave, temveč didaktično orodje, ki spodbuja dejavno udeležbo in večjo notranjo motivacijo učencev.
Eden izmed najbolj naravnih načinov povezovanja glasbe in gibanja v šolskem prostoru je poučevanje plesa. Ples omogoča, da učenci glasbene strukture razumejo telesno, saj ritem, tempo in dinamiko pretvarjajo v gibanje. S tem se razvijajo koordinacija, ravnotežje, samozavedanje in občutek za prostor, hkrati pa ples spodbuja ustvarjalnost in socialno sodelovanje. Skupinsko gibanje ob glasbi namreč krepi občutek pripadnosti in sodelovanja, kar pozitivno vpliva na razredno klimo5.
Pri izbiri glasbe je smiselno upoštevati razvojne značilnosti in interese učencev. Mlajši učenci se lažje vključujejo v gibalne dejavnosti ob preprostih ritmičnih strukturah, zato je primerna uporaba otroških in ljudskih pesmi, ki omogočajo postopno razvijanje ritmičnega občutka ter spoznavanje kulturne dediščine. Pri starejših učencih pa ima pomembno motivacijsko vlogo popularna glasba, saj povečuje identifikacijo z dejavnostjo in pripravljenost za sodelovanje. S premišljeno izbiro glasbe lahko učitelj združi vzgojno-izobraževalne cilje z interesi učencev in tako poveča učinkovitost pouka.
Plesno poučevanje omogoča tudi integracijo različnih učnih področij, saj združuje glasbeno zaznavanje, ritmično strukturo in gibalno izvedbo v enotno izkušnjo. Učenci se skozi ples učijo poslušanja, prilagajanja skupini, izražanja in samoregulacije, kar presega zgolj gibalni vidik pouka. Tak pristop podpira celostni razvoj, saj hkrati aktivira telesne, zaznavne in socialne procese ter ustvarja dinamično učno okolje.
Celostno gledano uporaba glasbe v športni vzgoji odpira prostor za bolj ustvarjalne in vključujoče oblike poučevanja, pri katerih ples predstavlja most med umetniškim in gibalnim izražanjem. S tem pouk postane bolj raznolik, motivacijsko bogat in prilagojen sodobnim učnim pristopom, hkrati pa učencem omogoča, da gibanje doživljajo kot sredstvo izražanja, sodelovanja in užitka.
Primeri uporabe glasbe pri poučevanju športne vzgoje
Pri vsakem sklopu so navedeni cilji in priporočene vsebine oz. dejavnosti.
1. Ritmično ogrevanje
Cilj: otrok razvija koordinacijo in občutek za ritem.
Priporočene vsebine oz. dejavnosti:
- hoja, tek ali poskoki v ritmu glasbe (najprej 4/4 ritem ali 2/4, nato tudi 3/4 ritem);
- spreminjanje načina gibanja glede na tempo (primer za ogrevanje).
2. Učenje plesne sekvence
Cilji: otrok povezuje gibanja v zaporedje, razvija spomin, orientacijo in gibalno natančnost.
Priporočene vsebine oz. dejavnosti:
- učitelj pokaže kratko kombinacijo (npr. »osmico« - osem udarcev dolgo gibalno frazo, lahko jo podaljša na dve osmici ali celo štiri osmice, ki predstavljajo blok koreografije ali celo več – primer 1, primer 2, primer 3);
- učenci jo izvajajo ob glasbi in postopno dodajajo elemente.
3. Ustvarjalno gibanje na glasbo
Cilja: otrok se izraža in razvija domišljijo.
Priporočene vsebine oz. dejavnosti:
- ustvarjanje v gibanju;
- izvajanje gibanja na različne zvrsti glasbe (mirna, hitra, dramatična);
- ponazarjanje značaja glasbe z gibanjem.
4. Ljudski, otroški ali družabni ples
Cilja: otrok s sodelovanjem razvija socialne veščine in spoznava kulturno dediščino.
Priporočene vsebine oz. dejavnosti:
5. Popularna glasba za motivacijo starejših učencev in dijakov
Cilji: mladostnik se spontano vključuje in identificira s skupino, krepi motivacijo in občutek kompetentnosti.
Priporočene vsebine oz. dejavnosti:
Če učitelj posreduje na uri športne vzgoje druge vsebine (ne ritmično-plesnih), lahko uporablja glasbo in ritem v ogrevanju, pri npr. vodenju ali odbijanju žoge, pri ritmičnem teku (npr. 1-4: desna noga, leva noga in nato dvakrat korak/poskok na desni nogi ter 5-8: ravno obratno), pri izvajanju vaj za moč ipd. Tudi na tak način učitelj pomaga, da učenci razvijajo občutek za ritem, hkrati pa ima glasba izredno motivacijsko vlogo pri utrjevanju naučenih gibalnih vsebin.
Opomba. Naslovna slika je izvzeta s spletne strani https://motiviran.si/ucenje-glasbe-pri-otrocih/.
Literatura:
1Hallam, S. (2010). The power of music: Its impact on the intellectual, social and personal development of children and young people. International Journal of Music Education, 28(3), 269–289.
https://doi.org/10.1177/0255761410370658
2Schellenberg, E. G. (2004). Music lessons enhance IQ. Psychological Science, 15(8), 511–514.
https://doi.org/10.1111/j.0956-7976.2004.00711.x
3Habibi, A., Damasio, A., Ilari, B., Veiga, R., Joshi, A. A., Leahy, R. M., Haldar, J. P., Varadarajan, D., Bhushan, C. in Damasio, H. (2018). Childhood music training induces change in micro and macroscopic brain structure: result from a longitudinal study. Cerebral cortex, 28(12), 4336–4347.
https://doi.org/10.1093/cercor/bhx286
4Gordon, R. L., Fehd, H. M. in McCandliss, B. D. (2015). Does music training enhance literacy skills? Frontiers in Psychology, 6, 1777. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2015.01777
5Kirschner, S. in Tomasello, M. (2010). Joint music making promotes prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and Human Behavior, 31(5), 354–364. https://doi.org/10.1016/j.evolhumbehav.2010.04.004
6Rickard, N. S., Vasquez, J. T., Murphy, F., Gill, A. in Toukhsati, S. R. (2013). Benefits of a classroom based instrumental music program on children’s school performance. Psychology of Music, 41(3), 333–349.
7Phillips-Silver, J. in Trainor, L. J. (2007). Hearing what the body feels: Auditory encoding of rhythmic movement. Cognition, 105(3), 533–546.
8Juslin, P. N. in Sloboda, J. A. (2010). Handbook of music and emotion. Oxford University Press.
9Patel, A. D. (2008). Music, language, and the brain. Oxford University Press.