Pripomočki, ki jih potrebuje šola za izpeljavo programov plavanja

prof. dr. Jernej Kapus in prof. dr. Marjeta Kovač

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Citiraj članek

Slovenija ima zelo dodelan sistem poučevanja plavanja, ki se lahko začne že z 10-urnim plavalnim tečajem v vrtcu oz. prvem razredu osnovne šole v okviru nacionalnih športnih programov Naučimo se plavati, Mali sonček in Zlati sonček¹. V drugem ali tretjem razredu je 20-urni plavalni tečaj del obveznega pouka predmeta šport, v četrtem ali petem razredu pa lahko šole organizirajo plavalno šolo v naravi^1-4. V šestem razredu učitelji preverijo znanje plavanja in omogočajo dodatne tečaje za neplavalce^1-3.

Namen članka je predstaviti pripomočke, ki naj bi jih imeli izvajalci plavalnih programov  glede na cilje posameznega programa.

Plavanje v vrtcu (področje Gibanje ter program Mali Sonček) in v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (program Zlati sonček)

Kurikulum za vrtce določa, da vzgojiteljice znotraj področja Gibanje (v drugem starostnem obdobju) omogočajo otrokom dejavnosti za postopno pridobivanje spretnosti v številnih gibanjih, med drugim tudi v plavanju. To vključuje predvsem dejavnosti prilagajanja na vodo.

Program Mali sonček je nacionalni promocijski vzgojno-izobraževalni program s področja gibanja oziroma športa, namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti, in ne sodi v obvezni kurikulum, a ga izpeljujejo predvsem vrtci. V programu je plavanje ena izmed možnih dejavnosti; cilj je, da se otroci prilagodijo na vodo, zato jim izvajalci programa omogočajo s preprostim gibanjem v vodi prijetno in varno izkušnjo z novim, vodnim okoljem.

Podobno kot za program Mali sonček v vrtcu velja tudi za promocijski nacionalni vzgojno-izobraževalni program Zlati sonček, ki je namenjen učencem prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Tudi ta ni del obveznega učnega načrta za predmet šport. V programu je plavanje ena izmed priporočenih dejavnosti v 1. in 3. razredu. Izpeljava plavalnih dejavnosti je odvisna od organizacijskih in prostorskih pogojev šole.

Številne lokalne skupnosti v okviru programa Naučimo se plavati organizirajo posebni 10-urni plavalni tečaj za otroke, ki zadnje leto obiskujejo vrtce, ali za prvošolce z namenom, da se učenci prilagodijo na vodo in tako sodelujejo tudi v izpolnjevanju nalog Malega sončka in Zlatega sončka.

Pri vseh navedenih programih je prilagajanje na vodo in že celo usvajanje ene plavalne tehnike osrednja učna vsebina, pri čemer vzgojitelji oziroma učitelji uporabljajo ustrezne didaktične pripomočke, primerljive s tistimi, ki se uporabljajo pri obveznem plavalnem tečaju v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.

Obvezni 20-urni plavalni tečaj v prvem vzgojno-izobraževalnem programu osnovne šole

Glavna učna vsebina tečaja plavanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je prilagajanje na vodo in usvajanje osnov ene plavalne tehnike. S pripomočki lahko učitelj oz. trener plavanja bolj usmerjeno poučuje nekatere plavalne spretnosti, kot so:

• gibanja skozi vodo (plavajoče igrače),
• izdihovanje skozi usta (sveče, klobučki za pihanje),
• potapljanje glave in gledanje pod vodo (plavajoče blazine, potopljive igrače),
• plovnost (črvi, plavalne deske, plavalni pasovi z različnimi plovci),
• drsenje (plavalne deske).

Ker učitelji izvajajo vaje prilagajanja na vodo predvsem prek igre, so priporočljiv pripomoček tudi žoge, ki jih učenci lahko mečejo, lovijo, odbijajo in se jim izogibajo.

Šola lahko izpelje plavalni tečaj sama ali v sodelovanju z zunanjim izvajalcem (zavod za šport v lokalnem okolju, plavalno društvo, zasebnik, ki ponuja tovrstno storitev). V Preglednici 1 je prikazana količina pripomočkov, ki jih šola oz. drug izvajalec potrebuje za izvedbo tečaja, ter možni alternativni pripomočki v primerih, ko osnovni pripomočki niso na voljo. Izhodišče za določanje količine pripomočkov je bila skupina osmih učencev (normativ za poučevanje neplavalcev). Predstavljen je primer, v katerem vadita dve skupini hkrati. V tem primeru lahko skupini izvajata različne vsebine, kar predstavlja obvezno količino pripomočkov, ali pa enake vsebine, kar pomeni priporočljivo količino pripomočkov.

Preglednica 1

Pripomočki in njihova količina ter možna alternativa za plavalni tečaj v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole

Plavalna šola v naravi v drugem vzgojno-izobraževalnem programu osnovne šole

Plavalno šolo v naravi izvajajo šole same (lahko tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev z ustrezno izobrazbo ali usposobljenostjo). So vsebinsko najpogostejše šole v naravi s športnimi vsebinami¹, večino pa jih šole izvedejo na morju. Glavna učna vsebina plavalne šole v naravi v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju je učenje plavalne tehnike. Običajno učenec postopno usvaja elemente plavalnih tehnik, kot so pravilen položaj telesa, udarci, zaveslaji in z njimi usklajeno dihanje. Pri tem učitelj pogosto uporabi plavalno desko in plovec³. Za skupino neplavalcev šola potrebuje po osem plavalnih desk in plovcev, oziroma dvanajst za skupino plavalcev. Plavalna deska in plovec sta lahko drug drugemu tudi alternativna pripomočka (Preglednica 2).

Vsi učenci se v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ne prilagodijo na vodo, v zadnjem obdobju pa se v slovenskem šolskem sistemu pojavljajo številni učenci – tujci, ki se niso udeležili 20-urnega plavalnega tečaja, zato z njimi učitelji izvajajo prilagajanje na vodo, za kar potrebujejo vse pripomočke, navedene v Preglednici 1. S temi pripomočki utrjujejo svoje znanje tudi učenci, ki so že prilagojeni na vodo, hkrati pa učitelji z nekaterimi pripomočki tudi popestrijo pouk plavanja, saj jih vključijo v različne igre. Pripomočke, ki jih šola potrebuje za izpeljavo programa plavalne šole v naravi, prikazujemo v Preglednici 2.

Preglednica 2

Pripomočki in njihova količina ter možna alternativa za plavalno šolo v naravi v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole

Preverjanje znanja plavanja v 6. razredu

Za izvedbo preverjanja znanja plavanja učitelj ne potrebuje posebnih pripomočkov. Dovoljena osebna športna opremo učencev je predstavljena v SLOfit nasvetu Športna oprema, ki je dovoljena pri preizkusih znanja plavanja in plavalnih sposobnosti.

Dodatni plavalni tečaji za neplavalce

Če izvaja tečaj šola, potrebuje enake pripomočke kot za izpeljavo plavalnega tečaja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (Preglednica 1) in v plavalni šoli v naravi (Preglednica 2). Če je izvajalec zunanji sodelavec, ta zagotovi ustrezne pripomočke.

Plavanje in nekatere vodne dejavnosti v okviru obveznega izbirnega predmeta šport v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole

V ta program, ki ga šola lahko izvede pri enoletnih predmetih izbrani šport – plavanje, šport za zdravje ali šport za sprostitev, so vključeni učenci, ki so plavalci, zato sta cilja, ki naj bi jih dosegli učenci, utrjevanje plavalnega znanja ter usvajanje dodatnih spretnosti vodne kompetence varnega plavalca, kot so navpični potop, plavanje pod gladino, plavanje z rešilnim jopičem in plavanje v obleki. Poleg plavalnih desk in plovcev, ki jih šola že ima, je za izvajanje teh vsebin priporočljivo zagotoviti tudi maske, dihalke, plavutke ter rešilne jopiče. Pri načrtovanju količine pripomočkov mora učitelj upoštevati, da je lahko v eni vadbeni skupini do 12 učencev. Maska, dihalka in plavutke so lahko tudi osebna oprema, torej za njih poskrbijo učenci sami.

Za usvajanje spretnosti plavanja v obleki učitelj ne potrebuje posebnih oblačil. Učenci lahko pri teh vajah uporabljajo svoja oblačila, ki jih je ob ugodnih vremenskih razmerah mogoče hitro posušiti. Tak način izvedbe je še posebej ustrezen, saj je, zaradi kopališkega reda in zagotavljanja higienskih pogojev v bazenskih kopališčih, tovrstni pouk praviloma mogoč le v naravnih vodah, kot sta morje ali jezero, na primer v okviru šole v naravi s plavalnimi vsebinami ali podobnih obalnih taborov.

Plavanje v srednji šoli

Plavanje je lahko vključeno kot ena od gibalnih vsebin v okviru športne vzgoje v različnih srednješolskih programih, če imajo šole za to pogoje (v bazenih ali na morju⁴). Cilj plavalnega programa je utrjevanje že pridobljenega znanja. Zato učitelj običajno potrebuje dvanajst plavalnih desk in plovcev, saj je v eni skupini lahko do 12 dijakov. Če šola ponuja tudi druge plavalne in vodne dejavnosti, je priporočljivo zagotoviti ustrezne dodatne pripomočke, prilagojene posameznim vsebinam (v bazenih plavalna proga ali vrv s plovci, lopatke), na morju pa lahko tudi deske za veslanje stoje, žoge, plavajoče koše, gole za mali vaterpolo, plavutke, maske, dihalke in rešilne jopiče.

Pri vadbi v bazenih je priporočljivo, da učitelj (ali sošolec) posname dijakovo plavanje s telefonom ali tablico. Posnetek najprej analizira učitelj in nudi dijaku ustrezno povratno informacijo, nato pa lahko tak način nudenja povratne informacije izpeljejo dijaki sami v obliki medvrstniškega poučevanja in vrednotenje. Posnetek na koncu ure zbrišejo.

Poznavanje namena posameznih pripomočkov in ovire, ki se pojavljajo pri njihovi uporabi

Podrobneje smo opisali posamezne pripomočke, njihov namen in nekatere individualne ter okoljske ovire pri njihovi uporabi v štirih SLOfit nasvetih. S pripomočki lahko učence učinkovitejše prilagajamo na vodo, jim olajšamo potop glave, povečamo plovnost in učenje plavalnih tehnik ter jim izboljšamo učinkovitost plavanja.

Shranjevanje pripomočkov

Kako poskrbeti za dolgo življenjsko dobo pripomočkov, si lahko preberete v naslednjem Slofit nasvetu.

Opomba. Slike objavljamo z dovoljenjem lastnika HEAD Watersposrts S.p.A.

Literatura:

¹Drevenšek, M. in Kovač, M. (2019). Analiza osnovnošolskih šol v naravi s plavalnimi vsebinami. Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 67(1/2), 9−15.
²Kovač, M., Starc, G., Štemberger Vučko, V., Rankel, P. in Bizjak Slanič, K. (2025). Predlog ciljev, standardov znanj in didaktičnih priporočil : osnovnošolsko izobraževanje − predmet šport. Šport, 73(1/2), 193−227. https://journals.uni-lj.si/sport/article/view/23203/18643, https://journals.uni-lj.si/sport/about, https://doi.org/10.52165/sport.73.1-2.187-266. DOI: 10.52165/sport.73.1-2.187-266.
³Bergoč, Š., Avguštin, B., Jaroš, U., Klopčič, P., Kos, Z., Ledinek, D., Markun Puhan, N., Medvešek, M.,  Müller, T., Novak, B., Ogrin, B., Plevnik, M., Pogelšek Lavrenčič, V. in Krivec, D. (2025). Učni načrt – Šport. Osnovna šola. Obvezni predmet. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_sport_2025.pdf
⁴Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
⁵Božičevič, B. (2025). Organizacija športnega tabora v okviru tretje ure športne vzgoje. V M. Kovač in J. Hren (ur.), Zbornik prispevkov 38. posveta učiteljev športne vzgoje (str. 129−134). Združenje učiteljev športne vzgoje Slovenije. https://speta.si/wp-content/uploads/2025/10/Zbornik-28.-posveta-uciteljev-sportne-vzgoje-Slovenije.pdf