S pripomočki lahko otrokom olajšamo prilagajanje na vodo

prof. dr. Jernej Kapus

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Didaktični pripomoček je tisto sredstvo, predmet ali gradivo, ki učitelju pomaga pri posredovanju učne vsebine in učencu pri razumevanju, usvajanju ter utrjevanju znanja. Je torej sredstvo, ki ga učitelj uporablja pri pouku, da poveča razumevanje snovi, učencu pa olajša učenje, ga motivira in spodbudi njegovo dejavno sodelovanje. S tem se izboljša tudi kakovost učnega procesa.

Poučevanje plavanja je proces, ki zahteva primerno zrelost učenca, postopnost in potrpežljivost. Da bi učencu olajšali prve korake v vodnem okolju, učitelj pri vadbi pogosto uporablja različne didaktične pripomočke, ki:¹

• so namenjeni učinkovitejšemu prilagajanju na vodo,
• olajšajo potop glave,
• povečajo plovnost,
• olajšajo učenje plavalnih tehnik in izboljšajo učinkovitost plavanja.

V didaktičnem smislu pripomočki večkrat predstavljajo sredstvo za diferencirano poučevanje, saj omogočajo prilagajanje učnega procesa različnim starostnim skupinam, sposobnostim in stopnjam plavalnega znanja. Hkrati pa vplivajo tudi na ovire, s katerimi se srečuje učenec pri učenju in na katere se odziva s svojim gibalnim vedenjem. Te ovira so lahko individualne ali okoljske. Med individualne ovire, ki lahko nekaterim učencem otežijo učenje, spadajo učenčeve:

• telesne značilnosti, kot sta predvsem telesna masa in gostota telesa ipd.;
• psihološke značilnosti, kot so premajhna motivacija, čustva, npr. strah pred vodo ipd.;
• slabše razvite gibalne sposobnosti, kot so moč, gibljivost, koordinacija ipd.;
• slabo razvite zaznavne sposobnosti, kot so vidne, slušne, prostorske, tipne in časovne sposobnosti;
• premajhno ali neustrezno predhodno znanje in pomanjkanje izkušenj.

Okoljske ovire so lahko:

• neustrezne lastnosti vode, kot so nizka temperatura, prevelika globina, neustrezna čistoča in slaba prosojnost vode. Dodatno oviro lahko povzroča tudi večja gostota vode v primerjavi z zrakom, na katerega je učenec navajen na kopnem. Zaradi večje gostote voda telo nosi, kar mora učenec med prilagajanjem spoznati in sprejeti. Hkrati voda zaradi svoje gostote povzroča upor, ki gibanje upočasnjuje, a obenem omogoča ustvarjanje propulzivne sile, potrebne za premikanje v vodi. Stopnja upora in plovnosti se spreminjata glede na vrsto vode – v slani vodi, ki je gostejša, je učenec bolj ploven, vendar mu lahko sol povzroči draženje oči in s tem dodatno neprijetnost pri učenju plavanja;
• nekatere manj primerne lastnosti zunanjega okolja, kot so nizka temperatura zraka, neustrezna čistoča, slaba osvetlitev prostora, spolzkost tal ipd.;
• težave učenca v širšem socialnem okolju, kot so strokovno neustrezni postopki poučevanja učitelja, neprimeren odnos učitelja ali vrstnikov, nima občutka varnosti in podpore.

Vodno okolje je za učenca zanimivo, saj je drugačno od kopnega, je pa tudi okolje, na katerega se mora prilagoditi. Torej se mora soočiti z ovirami, ki se lahko pojavijo v vodnem in zunanjem okolju. To je razlog, zakaj je uporaba pripomočkov pri poučevanju plavanja lahko smiselna in učinkovita. Z uporabo pripomočkov učitelj namreč sledi v stroki uveljavljenim metodičnim postopkom poučevanja, obenem pa zavestno vpliva na posamezno oviro in tako učencu olajša njegovo usvajanje in olajša (ponavljanje v olajšanih okoliščinah) ali oteži (ponavljanje v oteženih okoliščinah) utrjevanje znanja. Učitelj oteži učenčevo izvedbo naloge takrat, ko učenec že zna določeno gibanje. Tako poveča raven znanja pri tistih, ki so že dosegli opredeljen standard, hkrati pa preprečuje, da se ne dolgočasijo. Na ta način ustvarja pogoje, ki spodbujajo učenca k raziskovanju in prilagajanju na vodo ter kasneje k učenju plavalnih gibov.

Vendar pa je tak proces poučevanja učinkovit le, če je uporaba pripomočkov premišljeno načrtovana. Učenčeva pretirana odvisnost od pripomočkov namreč lahko ovira razvoj samostojnosti in naravnega občutka za gibanje v vodi. Zato je za učitelja plavanja ključnega pomena, da dobro pozna lastnosti pripomočkov, razume načine njihove pravilne in varne uporabe ter prepozna, na odstranitev/omilitev katerih ovir lahko z njimi vpliva.

Ker se v praksi pogosto kaže, da učitelji plavanja ocenjujejo uporabnost pripomočkov predvsem intuitivno², želimo v naslednjih prispevkih podrobneje analizirati posamezne uveljavljene didaktične pripomočke glede na njihov učinek na omenjene ovire^1-3. Pripomočki učinkujejo na obe vrsti ovir. Pri tem je učinek lahko pri eni vrsti ovire izrazitejši (t. i. primarni učinek), pri drugi pa manjši (t. i. sekundarni učinek). Predlagana razdelitev temelji na naših praktičnih izkušnjah in opažanjih ter se lahko v različnih učnih kontekstih ustrezno prilagodi.

Plavajoče igrače

Plavajoče igrače so živo pisane in zanimivih oblik. Z njimi lahko učitelj ustvari vodno igralnico, kjer se učenci sprostijo in veselijo. Igrače jim lahko nudijo vidno, otipljivo in čustveno oporo. Učitelju omogočijo izvedbo naloge v obliki igre, kar naj bi bil glavni pristop pri prilagajanju na vodo. Z njimi lahko stopnjuje zahtevnost naloge.

Primarni učinek uporabe plavajočih igrač lahko opredelimo kot premagovanje individualnih ovir, saj pri učencu:

1. zmanjšujejo strah pred vodo;
2. povečajo motivacijo, saj lahko postane igrača njegov »partner« v igri;
3. povečajo sproščenost in samozavest;
4. vplivajo na razvoj koordinacije. Z igračami lahko učitelj spodbuja gibanja v vodi v različnih smereh in na različne načine.

Sekundarni učinek uporabe plavajočih igrač predstavlja premagovanje okoljskih ovir. Igrače spremenijo zaznavanje okolja, saj v vodi ustvarijo vidne in otipljive točke, ki učinkujejo tudi na učenčevo prostorsko orientacijo in spodbujajo raziskovanje vodnega okolja.

Slika 1

Plavajoče igrače lahko nudijo učencu vidno, otipljivo in čustveno oporo

HEAD Watersposrts S.p.A. (b. d.). www.dam.zoggs.com

Plavajoča blazina

Plavajoča blazina je lahko napihljiva s prozornim oknom ali iz pene. Na prvi lahko učenec leže spoznava novo okolje, ki mu je sicer skrito. Blazina iz pene je običajno večja, tako da učenec lahko na njej leži, sedi ali z lovljenjem ravnotežja celo stoji, torej postopno otežuje ohranjanje ravnotežja na nestabilni podlagi. Če je daljša, jo učitelj lahko uporabi kot dolgo plavajočo preprogo. S pomočjo dodatnih črvov lahko učitelj ustvari tudi zanimive poligone na vodni gladini. Učenec se lahko po njih giblje na različne načine, pada in skače z njih varno v vodo in se giba pod njimi. Učenec se na ta način prilagaja na upor vode (še posebej na potapljanje glave, gledanja in izdihovanja v vodo) v obliki igre.

Primarni učinek uporabe plavajoče blazine je torej premagovanje individualnih ovir. Z njeno pomočjo lahko uporaba blazine pri učencu:

1. zmanjšuje strah pred vodo;
2. povečuje motivacijo, sproščenost in samozavest;
3. vpliva na razvoj ravnotežja in spodbuja telesno zavedanje, saj gibanje po blazini zahteva prilagajanje drže in težišča za ohranjanje stabilnosti;
4. spodbuja raziskovanje vodnega okolja in samostojnost.

Sekundarni učinek uporabe plavajoče blazine je premagovanje okoljskih ovir, predvsem odpravljanje učenčeve negotovosti v novem, drugačnem okolju:

1. s spoznavanjem novega okolja;
2. s pridobivanjem občutka, ko ni popolnoma podprt, niti ne potopljen pod gladino;
3. z ustvarjanjem stabilne, a gibljive površine;
4. z omogočanjem delnega učenja v globlji vodi.

Slika 2

Plavajoča blazina omogoča ležanje, sedenje in stojo

HEAD Watersposrts S.p.A. (b. d.). www.dam.zoggs.com

Tobogan

Spuščanje po toboganu, ki ga učitelj postavi ob rob bazena, bo učenca razvedrilo in sprostilo. Za mlajše so primernejši manjši tobogani, ki imajo nizek naklon. Spusti omogočajo potapljanje glave. Spust z glavo naprej pa je dobra predvaja za skok na glavo. Pri tem mora biti učitelj še posebno pozoren na primerno globino vode.

Primarni učinek uporabe tobogana je premagovanje individualnih ovir, saj:

1. lahko spuščanje deluje kot igra in pozitivna čustvena izkušnja, ki zmanjšuje strah in spodbudi spontan vstop v vodo;
2. zmanjšuje negotovost in omogoča, da se učenec lažje sprosti ter sam uravnava svoje gibanje ob stiku z vodo;
3. z drsenjem po toboganu učenec razvija zaznavo hitrosti, ravnotežja in nadzora telesa.

Sekundarni učinek uporabe tobogana je premagovanje okoljskih ovir. Tobogan spreminja okolje na način, da:

1. spodbuja gibanje iz suhega v mokro okolje na zabaven in naraven način;
2. ustvari dinamičen prehod med zrakom in vodo, kjer učenec doživi občutek drsenja, padca in vzgona;
3. ponuja socialno podporno okolje, kjer vrstniki in učitelji spodbujajo sodelovanje in veselje.

Sveče

S pomočjo sveče lahko učitelj poučuje usmerjeno izdihovanje skozi usta. Ta spretnost je osnova izdihovanja v vodo. Zahteva oblikovanje »šobe« z ustnicami in dovolj močne dihalne mišice. Naloga pihanja plamena, ki jo učenci izvajajo na kopnem,

1. spodbuja nadzorovano dihanje (primarni učinek s premagovanjem individualne ovire);
2. povečuje samozavest, saj učenec vidi učinek svojega izdihovanja (primarni učinek s premagovanjem individualne ovire);
3. omogoča učencu vidno povratno informacijo (sekundarni učinek s premagovanjem okoljske ovire), saj ima naloga jasen začetek in konec.

Klobuček za pihanje

S pomočjo klobučka za pihanje lahko učitelj poučuje usmerjeno izdihovanje skozi usta v vodo. Ko učenec usvoji spretnost ustvarjanja »šobe« in poudarjenega izdihovanja na kopnem (naloga pihanja plamena), lahko učitelj oteži nalogo s pihanjem klobučka. Klobuček je plavajoči pripomoček živo pisanih barv, ki se ob primernem izdihu obrne.

Z nalogo, ki jo učenec sicer izvaja v plitvi vodi, premaguje individualne ovire (primarni učinek). Pri učencu pihanje klobučka:

1. spodbuja nadzorovano dihanje;
2. zmanjšuje strah pred potopitvijo, saj je obraz blizu vode;
3. povečuje samozavest, saj učenec vidi učinek svojega izdihovanja.

Sekundarni učinek uporabe klobučka za pihanje predstavlja premagovanje okoljskih ovir. Pihanje klobučka učencu omogoča:

1. vidno povratno informacijo, saj ima naloga jasen začetek in konec;
2. varno raziskovanje vodne gladine;
3. sodelovanje (igra v paru) in primerno tekmovanje (štafetne igre).

Slika 3

S pomočjo klobučka za pihanje lahko učitelj poučuje usmerjeno izdihovanje skozi usta v vodo

HEAD Watersposrts S.p.A. (b. d.). www.dam.zoggs.com

Potopljive igrače

S potopljivimi igračami učitelj popestri dno in spodbuja učenčevo raziskovanje okolja pod vodo. Vrže jih namreč v vodo. Učenčeva naloga je poiskati igrače, se potopiti do njih in jih prinesti na gladino. Za prilagajanje na gledanje pod vodo učenec na začetku izvaja nalogo v plitvi vodi. Z učenčevo prilagoditvijo na vodo in plavalnim napredkom (tudi v spretnosti potapljanja) lahko učitelj nalogo oteži z večanjem globine in številom potopljenih igrač, ki jih mora učenec poiskati ob enem potopu.

Za razliko od drugih pripomočkov za učinkovitejše prilagajanje na vodo je primarni učinek uporabe potopljivih igrač premagovanje okoljskih ovir. Z opisano nalogo namreč učitelj:

1. spremeni učenčevo dojemanje vode, saj vidi, da je voda lahko »prostor igre«, ne le površina;
2. omogoča učencu spoznavanje globine, saj učenec spozna, kako se tlak, svetloba in občutki spreminjajo z globino;
3. poveča učenčevo doživljanje in izkušanje ter raziskovanje novega okolja, saj razvija njegovo sposobnost potapljanja, plovnosti in nadzora gibanja v vodi.

Sekundarni učinek uporabe potopljivih igrač je premagovanje individualnih ovir. Z njihovo pomočjo lahko učenec:

1. razvija dihalni nadzor;
2. zmanjšuje strah in stres pred potopitvijo;
3. poveča samozavest in sproščenost;
4. razvija koordinacijo gibanja na gladini in pod njo;
5. povečuje motivacijo in notranjo željo po gibanju v vodi;
6. razvija orientacijo v tridimenzionalnem prostoru.

Slika 4

S potopljivimi igračami lahko učitelj spodbuja raziskovanje okolja pod vodo

HEAD Watersposrts S.p.A. (b. d.). www.dam.zoggs.com

Didaktični pripomočki ne smejo biti sami sebi namen. Učitelj mora vedeti, kaj želi z njimi doseči. S predstavljeno analizo bo lažje razumel večplastnost njihovih učinkov in jih bo znal pri nalogah prilagajanja na vodo bolj smotrno uporabiti.

Opomba. Slike objavljamo z dovoljenjem lastnika HEAD Watersposrts S.p.A.

Viri:

¹Jurak, G. in Kovač, M. (1998). Morski konjiček: priročnik za učenje plavanja. Zavod za šport Slovenije.
²Bitenc, P. (2014). Uporaba didaktičnih pripomočkov pri učenju plavanja. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22063290BitencPetra.pdf
³Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.