|
SPRETNOST
|
PROGRAM UČENJA PLAVANJA
|
UČENEC USVOJI:
|
|
1. VAREN VSTOP V VODO
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- varen vstop v vodo s pomočjo:
- bazenskega roba,
- stopnic,
- padcev z roba bazena.
- skok na noge.
- osnovni skok na glavo.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- varen vstop v vodo s padci:
- na različne načine,
- v različnih pogojih,
- z različnega mesta,
- v različno globoko vodo,
- v rešilnem jopiču ali obleki.
- šolski štartni skok.
|
|
2. NADZOROVANO IN USKLAJENO DIHANJE
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- nadzorovano in usklajeno dihanje z vajami:
- izdihovanja skozi usta,
- prilagajanja na oviran vdih in izdih,
- omejenega dihanja.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- nadzorovano in usklajeno dihanje:
- pri plavalnih tehnikah in drugih načinih plavanja,
- pri različno intenzivnih plavalnih naporih,
- v različnih pogojih.
|
|
3. OBDRŽANJE NA GLADINI
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- nadzorovanje plovnosti in znanje lebdenja na gladini. Ti dve spretnosti se začneta že z vajami prilagajanja na vodo.
- plavanje na mestu v pokončnem položaju z oporo na plovni pripomoček ali s krožnimi zaveslaji in poljubnimi udarci. Spretnost je osnova za izvedbo vaje varnosti pri preizkusu za stopnjo bronastega delfina.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- plavanje na mestu v pokončnem in hrbtnem položaju:
- na različne načine,
- v različnih pogojih,
- v rešilnem jopiču ali obleki.
|
|
4. ORIENTACIJA V VODI
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- čelno in vzdolžno obračanje. Usvojenost spretnosti se preverja s preizkusom za stopnjo bronastega delfina.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- obračanja na različne načine:
- v različnih pogojih,
- v rešilnem jopiču ali obleki.
- nadvodni in podvodni obrat. Obrata sta zahtevnejša, saj sta sestavljena iz več obračanj.
|
|
5. PLAVANJE V PRSNEM, HRBTNEM IN/ALI BOČNEM POLOŽAJU
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- plavanje v prsnem položaju. Običajno se začne s pasjim, človeškim in/ali z žabjim plavanjem ter nadaljuje s kravlom in/ali prsnim na osnovni ravni.
- plavanje v hrbtnem položaju (meduza in germanija, kasneje pa hrbtno na osnovni ravni).
- plavanje v bočnem položaju. Bočno je razmeroma enostavno in tudi primerno za plavalnega začetnika.
Preizkus za stopnjo bronastega delfina ne predpisuje načina plavanja. Učenec naj test opravi na način, ki je njemu najbližji in ki ga bo najverjetneje uporabil pri nenadnem padcu v vodo.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- plavanje v različnih položajih:
- na različne načine,
- v različnih pogojih,
- v rešilnem jopiču ali obleki.
- plavalne tehnike na nadaljevalni ravni, ki so edini dovolj učinkoviti, sproščeni in ekonomični načini, da omogočajo dolgotrajnejše plavalne napore.
|
|
6. POTOP IN PLAVANJE POD GLADINO
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- potapljanje glave.
- gledanje pod gladino.
- izdihovanje v vodo.
Učitelj postopno otežuje vaje z večjo globino in prehodom iz stoje na dnu v plavanje pod gladino. Sprva učenec izvaja vaje tako, da hodi po plitvini in potaplja le glavo. Kasneje učitelj vaje spreminja tako, da mora učenec zajeti nekoliko več sape in narediti nekaj (vedno več) zaveslajev in udarcev pod gladino.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- navpični potop.
- izenačevanje pritiska v ušesih.
- plavanje pod gladino:
- na različne načine,
- v različnih pogojih.
|
|
7. VAREN IZHOD IZ VODE
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- izhod iz bazena:
- s pomočjo stopnic,
- z dvigom čez prelivni rob,
- z dvigom čez višji rob.
Ob prihodu na kopališče mora učitelj seznaniti učenca z oznakami in ga naučiti poiskati varne izhode iz vode. Najprej to naredi skupaj z njim, kasneje pa učenec poišče izhode še samostojno.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- izhod iz morja:
- iz plitve vode,
- iz globoke vode,
- iz valovite vode,
- po stopnicah, ki so spolzke,
- ko je utrujen,
- ko je obtežen z dodatnimi bremeni,
- v rešilnem jopiču ali obleki.
Ob prihodu na naravno kopališče ali na plavališče mora učitelj seznaniti učenca z oznakami in ga naučiti poiskati varne izhode iz vode. Najprej to naredi skupaj z njim, kasneje pa učenec poišče izhode še samostojno.
|
Slika 1
Potop in plavanje pod gladino sta pomembni spretnosti vodne kompetence (Vir Canva)
Preglednica 2
Usvajanje spretnosti vodne kompetence (ki se navezujejo na okolje) glede na program učenja plavanja
|
SPRETNOST
|
PROGRAM UČENJA PLAVANJA
|
UČENEC USVOJI:
|
|
8. PLAVANJE Z REŠILNIM JOPIČEM
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- zavedanje o pomembnosti uporabe rešilnega jopiča pri vodnih športih.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- uporabo rešilnega jopiča v različnih pogojih.
|
|
9. PLAVANJE V OBLEKI
|
ZAČETNO
UČENJE
|
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- padec v obleki v vodo.
- plavanje v obleki v različnih pogojih.
- varen izhod v obleki iz vode.
|
|
10. PLAVANJE V ODPRTIH VODAH
|
ZAČETNO
UČENJE
|
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- plavanje v različnih pogojih v bazenih v vodnem parku.
- plavanje v različnih pogojih v morju.
|
|
11. POZNAVANJE LOKALNIH NEVARNOSTI
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- znanje o nevarnostih na bazenskem kopališču.
- predpise kopališkega reda.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- znanje o nevarnostih na naravnem kopališču.
- predpise kopališkega reda.
- zavest o spremenljivosti pogojev.
|
|
12. ZMOŽNOST PRESOJE LASTNEGA ZNANJA IN SPOSOBNOSTI GLEDE NA OKOLIŠČINE V VODI IN OB NJEJ
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- nove izkušnje v različnih vodnih okoljih. S pomočjo tega učenec najpogosteje premaguje prevelik strah pred vodo, ki ga sicer ohromi in/ali poslabša njegovo racionalno sklepanje.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- spretnosti vodne kompetence v različnih pogojih. Tako učenec pridobi izkušnje za ocenjevanje lastnega znanja, spretnosti in sposobnosti, kar ga zaščiti pred prevelikim pogumom (raven strahu se namreč znižuje).
|
|
13. ZMOŽNOST SAMOREŠEVANJA, PREPOZNAVANJA UTAPLJAJOČEGA IN VARNO NUDENJE POMOČI
|
ZAČETNO
UČENJE
|
- enostavne oblike samoreševanja.
|
|
NADALJEVALNO
UČENJE
|
- prepoznavanje utapljajočega.
- ustrezno presojo.
- varno nudenja pomoči.
|
Slika 2
Oceniti, da je bolj varno ostati na kopnem, kot pa tvegati s plavanjem v neugodnih pogojih, je modro obnašanje (Vir Canva)
Učenje plavanja je del osnovnošolskega učnega načrta predmeta šport (obvezni 20-urni plavalni tečaj, plavalna šola v naravi).3 Plavanje je lahko vključeno v neobvezni in obvezni izbirni predmet šport, šole, ki imajo bazene, lahko izvajajo plavanje pri rednem pouku športa (v okviru dodatnih dejavnosti) in ponudijo plavalno interesno dejavnost, plavanje in različne vodne dejavnosti pa so lahko tudi vsebina športnih dni tako v osnovni kot srednji šoli. Plavanje lahko ponujajo tudi fakultete kot izbirni predmet ali dodatno obštudijsko dejavnost.
Vključevanje spretnosti vodne kompetence v te programe je odvisno od starosti učenca, njegovega plavalnega predznanja in možnosti za izvedbo. Preglednica 3 prikazuje priporočila, kdaj naj učitelj začne poučevati posamezno spretnost. Ta priporočila so le okvirna in se lahko od učenca do učenca oziroma od institucije do institucije razlikujejo.
Preglednica 3
Začetek poučevanja spretnosti vodne kompetence v vzgojno-izobraževalnem sistemu je različen, odvisen od starosti učenca, njegovega plavalnega predznanja in okoliščin
Učenci lahko plavalno znanje usvajajo tudi v plavalnih programih društev (plavalni tečaji ali redna plavalna vadba, ki lahko vključuje tudi tekmovanja) in plavalnih tečajih, ki jih ponujajo zasebniki. Staršem priporočamo, da med poletnimi počitnicami otroka, če je le mogoče, vsaj enkrat vključijo v plavalni tečaj začetnega ali nadaljevalnega plavanja. Tistega, ki ga je plavanje navdušilo, pa naj le vpišejo tudi v katero od plavalnih društev.
RAZMISLEK O PRIHODNOSTI
Trenutno podatki Zavoda Republike Slovenije za šport Planica kažejo, da se plavalno znanje slovenskih otrok niža. Razlogi so različni: i) gotovo je imela pomemben negativen vpliv epidemija COVIDA-19, ko nekatere šole tudi dve leti zapored niso izpeljale plavalne šole v naravi niti ne plavalnih tečajev, ii) v osnovnih šolah narašča število otrok priseljencev, beguncev ali migrantov, ki se všolajo v različne razrede, med njimi pa so večina neplavalci, ki se tudi, običajno zaradi kulturnih razlogov in starševske neozaveščenosti o pomenu znanja plavanja, ne želijo vključiti v sistematično poučevanje plavanja (niti ne v dodatni 15-urni tečaji za neplavalce, za katere zagotavlja del sredstev Zavod RS za šport Planica); iii) zelo spremenljivi in ekstremni vremenski pogoji povzročajo, da šole ne morejo vedno izpeljati celotnega programa plavalne šole v naravi, če jo organizirajo v naravnem okolju.
Zaznavamo tudi povečanje števila tistih, ki se vključujejo v različne dejavnosti (športne, turistične) v vodi, na njej, pod njo in ob njej, kjer je usvojenost vodne kompetence pomemben dejavnik varnosti, zato bi veljalo razmisliti o razširitvi in obogatitvi plavalnega programa v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Predlagamo, da strokovna javnost razmisli, da bi poleg obveznega 20-urnega tečaja plavanja v 2. ali 3. razredu osnovne šole bila za vse učence obvezna tudi plavalna šola v naravi in da bi imeli tečaj usvajanja vodne kompetence (nadgrajevanje znanja plavanja v oteženih pogojih, plavanje kot sredstvo razvoja telesne zmogljivosti, samoreševanje in varno nudenje pomoči utapljajočemu) tudi srednješolci v okviru gimnazijskih obveznih izbirnih vsebin oz. v sklopu interesnih dejavnosti v srednje tehničnem in poklicnem izobraževanju.
Kljub zglednemu sistemu poučevanja plavanja v Sloveniji2 je čas, da naredimo korak naprej k njegovi nadgradnji in obogatitvi. Zavedamo pa se, da potrebujemo čas in včasih tudi trezen razmislek, kdaj, kako ter na kakšen način začeti s postopnim vključevanjem poučevanja nekaterih pomembnih spretnosti vodne kompetence v šolski program. Tako bomo dali vsem mladim dobro popotnico za varno izvajanje številnih in raznolikih dejavnosti v vodi, na njej, ob njej ali celo pod njo.
Viri:
1Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2).
2Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čermak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje. Učenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.