X
Ča-ča-ča je ples, ki v šolski prostor prinese igrivost, veselo vzdušje in neprestano komunikacijo. Njegov poskočni ritem spodbuja pogovarjanje, sproščeno druženje in sodelovanje med učenci oziroma dijaki. Ker temelji na lahkotnih bočnih gibanjih in sproščenem odrivanju s tal, učence naravno povabi k sodelovanju – v ples, kjer nihče ne stoji pri miru, vsi pa so dejavni in vključeni.
Ča-ča-ča je ples, ki v šoli spodbuja komunikacijo in igrivost
Koordinacija je temeljna gibalna sposobnost, ki je razvojno izjemno pomembna. Ples predstavlja učinkovit način za spodbujanje njenega razvoja, saj združuje ritmične, gibalne in čutne izkušnje, ki prispevajo h gibalni učinkovitosti, kognitivnemu razvoju ter socialni povezanosti. Tehnična zahtevnost in estetska narava plesa tako predstavljata mladim izziv in s tem povečujeta motivacijo za športno udejstvovanje.
S plesom razvijamo pri otrocih in mladostnikih tudi koordinacijo
Rumba je znana kot ples zapeljevanja, a njena prava moč je v ustvarjanju povezave, zaupanja in usklajenega ritma med partnerjema. S svojim umirjenim tempom ter poudarkom na izraznosti in telesni komunikaciji plesalcem pokaže, da je ples več kot telesna dejavnost – je druženje, dialog in čustvena inteligenca. V šoli lahko postane rumba orodje za razvijanje samozavesti in spoštovanja do partnerja, hkrati pa privabi med učence oziroma dijake kanček kulture, elegance in pozitivne energije.
Ples zapeljevanja - rumba v šoli
V SLOfit nasvetu so predstavljene vaje, ki jih lahko izvajate kot preventivo pred nastankom sindroma karpalnega kanala, ali lajšate že obstoječe simptome.
Sindrom karpalnega kanala – preventiva in konzervativna obravnava
V tem SLOfit nasvetu sta predstavljena dva primera gibalno dejavnih odmorov, ki ju lahko izvedemo enkrat do dvakrat dnevno.
Primeri gibalno dejavnih odmorov za sedeče poklice
Obroči so drobni športni pripomočki, ki jih najdemo v vsaki telovadnici. Imamo pa jih lahko tudi doma in z njimi popestrimo kakšen deževen dan ali igranje na vrtu oziroma v gozdu. Vrhunske izvedbe vaj z obroči si lahko ogledamo na tekmovanju v ritmični gimnastiki. V prispevku ponujamo nekaj idej za vadbo z obroči.
Obroči za v domačo dnevno sobo
Starost je življenjsko obdobje, ki prinaša bogate izkušnje, a pogosto tudi spremembe v telesni zmogljivosti, socialnih stikih in psihičnem počutju. Ohranjanje vitalnosti, samostojnosti in pozitivne naravnanosti je zato ključnega pomena. Ena izmed dejavnosti, ki celostno spodbuja telo, duha in družabnost, je družabni ples – preplet gibanja, glasbe ter človeške povezanosti.
Družabni ples za vitalnost v zrelih letih: od plesnih začetkov do ritma in veselja
Tehnosving je zanimiv in popularen ples za mlade, saj ga lahko plešemo na moderno glasbo ob vsaki priložnosti. Je eden izmed enostavnejših družabnih plesov, primeren za vse stopnje predznanja in za vse starosti. Z mehkim gibanjem, poudarkom na občutku za glasbo in soplesalca omogoča prijetno ter povezano gibanje v paru.
Tehnosving – ples, ki navdušuje, povezuje in je primeren za vsakogar
Blues in ritmične dejavnosti ponujajo najprimernejši uvod v svet plesa za začetnike v družabnem plesu. Z mehkim gibanjem, poudarkom na občutku za glasbo in počasnim tempom omogočajo prijetno ter povezano gibanje v paru. Tako je vsak plesni korak priložnost za sproščenost, druženje in veselje tistih, ki jih šele uvajamo v svet plesa.
Od plesnih začetkov do ritma in veselja ob plesanju bluesa
Ravnotežje je ključna sposobnost za varno gibanje in preprečevanje padcev, še posebej pri starejših. Ples predstavlja sestavljeno vadbo, ki lahko učinkovito izboljša stabilnost, samostojnost in kakovost življenja. V prispevku podajamo nekaj priporočil za kineziologe oz. druge strokovne delavce v športu, ki vodijo vadbe starejših.
Ravnotežje in staranje: vloga plesa pri ohranjanju stabilnosti ter funkcionalne mobilnosti in nekaj praktičnih napotkov za  kineziologe ter druge izvajalce vadb

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.