Otroci z gibanjem usvojijo temeljne gibalne vzorce, nato pa se z različnimi gibalnimi izkušnjami učijo novih, zapletenejših spretnosti. Če deklice in dečki nimajo enakih priložnosti za gibanje, se lahko pri hitrosti in kakovosti usvajanja gibalnih vzorcev pojavijo razlike med spoloma.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Ciciban pripravila zanimive gibalne izzive za razvoj koordinacije gibanja. Koordinacija ali usklajeno gibanje je namreč ena temeljnih gibalnih sposobnosti, ki jo najbolj učinkovito razvijamo v zgodnjem otroštvu. Mnogi jo poimenujejo kar gibalna inteligentnost.

Otroci med telesno dejavnostjo usvajajo različne gibalne vzorce, v zgodnjem otroštvu z igro, v poznem otroštvu pa jih nadgradijo s sistematično vadbo zahtevnejših gibanj. Izpostavljenost različnim gibalnim izzivom bo spodbudila razvoj koordinacije, sposobnosti usklajenega in lahkotnega gibanja v različnih pogojih. Ker je zgodnje otroštvo najpomembnejše za razvoj koordinacije gibanja, potrebujejo čim več priložnosti za pridobivanje različnih gibalnih izkušenj.

Pogosta vprašanja, ki nam jih postavljajo učitelji športne vzgoje, vzgojitelji predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, ravnatelji in izvajalci plavalnih tečajev, so povezana s strokovnim kadrom, ki poučuje plavanje v vzgojno-izobraževalnem sistemu. V prispevku pojasnjujemo, kdo lahko poučuje plavanje in svetujemo šolam, kako naj si zagotovijo dovolj strokovnega kadra za poučevanje te življenjsko pomembne veščine.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je obiskala gasilce in za revijo Cicido pripravila prispevek o plezanju. Plezanje je ena od pomembnih veščin gasilcev, za otroke pa predstavlja gibanje, s katerim razvijajo moč rok, ramenskega obroča in trupa, skladnost gibanja in ravnotežje.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Ciciban pripravila »eksplozivne« gibalne izzive. Moč je namreč ena temeljnih gibalnih sposobnosti, ki jo lahko razdelimo po več kriterijih. Prav v eksplozivni moči zaznavamo upad rezultatov naših otrok v zadnjih tridesetih letih, zato jim dajmo čim več priložnosti za njen razvoj.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za revijo Cicido pripravila jesenske gibalne izzive. Živimo na severni polobli, zato nas razveseljujejo štirje letni časi. Vsak ima svoje posebnosti, ki nam omogočajo, da si postavimo različne gibalne izzive, prilagojene njihovim značilnostim.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za Ciciban, eno najuglednejših revij za najmlajše, pripravila prispevek o ravnotežju in ponudila tri ravnotežne izzive. Otrok naj razvija ravnotežje s posebnimi izzivi ali športi, saj bo tako bolj stabilen in učinkovit pri številnih vsakodnevnih opravilih. Zaradi izboljševanja nadzora nad ravnotežnim položajem se namreč zmanjša količina odvečnih gibov, kar mu omogoča, da se tako lahko nauči zapletenejših spretnosti.

Ravnotežje je ena od zelo zapletenih funkcij našega organizma. Opredeljeno je kot zmožnost vzdrževanja centralnega težišča telesa nad podporno površino, tako da samodejno vzdržujemo telesno držo v različnih pogojih in pri različnih dejavnostih. Ravnotežne vaje sistematično vključimo v vadbo v vseh starostnih obdobjih, posebej še v starosti, ko je upad ravnotežja povezan z večjim tveganjem za padce.

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je za Cicido, revijo za predšolske otroke, pripravila namig, kako lahko skupaj z otrokom sami izdelate loparje in jih uporabite za igranje prilagojenega »badmintona«. Igro je poimenovala baloninton, saj je perjanice (žogice) nadomestila z baloni. Kar lotite se dela, saj potrebujete plavalnega črva, lepilni trak, škarje in pisane balone, da bo bolj zabavno, pa seveda nekaj volje in potrpljenja. Ampak zabava je zagotovljena!