X
18nov.

Plezanje je ena od pomembnih veščin gasilcev in nepogrešljivo za otrokov razvoj

Katarina Bizjak Slanič, profesorica športne vzgoje, je obiskala gasilce in za revijo Cicido pripravila prispevek o plezanju. Plezanje je ena od pomembnih veščin gasilcev, za otroke pa predstavlja gibanje, s katerim razvijajo moč rok, ramenskega obroča in trupa, skladnost gibanja in ravnotežje.

Katarina Bizjak Slanič1, prof. dr. Marjeta Kovač2
1
OŠ Janka Glazerja, Ruše, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Plezanje je eno od naravnih oblik gibanja. To so osnovna in najstarejša gibanja, ki jih je človek razvil med svojo evolucijo, saj je ta gibanja potreboval za svoje preživetje. Z njimi otrok razvija gibalne sposobnosti, obenem pa so tudi osnova za usvajanje bolj sestavljenih gibanj. Zato bi jih moral obvladati vsak otrok do vstopa v šolo. Pri plezanju se otrok giba v različnih oporah s pomočjo rok in nog (npr. po drevesih, letvenikih, zunanjih otroških plezalih, zviralih) ali pa se pomika po žrdi ali vrvi v vesi, pri tem pa si pomaga z oporo z nogami, pri čemer razvija predvsem moč rok, ramenskega obroča in trupa, skladnost gibanja ter ravnotežje. Najprej otrok pleza po plezalih, ki imajo prečke za oporo z nogami (letveniki, lestve, zvirala), kasneje pa se nauči plezati tudi na drogu ali vrvi ali na posebej opremljeni plezalni steni. Prav plezanje po drogu je izjemno dobra vaja za razvoj moči rok in ramenskega obroča, gibalne sposobnosti, v kateri so naši fanti najbolj nazadovali v zadnjih tridesetih letih1.

Včasih je bilo plezanje po vrvi tudi del gimnastičnega programa na olimpijskih igrah. Pojavilo se je že na prvih sodobnih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah, zadnjič pa so tekmovali v plezanju leta 1932. Prva leta je predvsem štel umetniški vtis, a je tega kasneje zamenjala hitrost plezanja in višina, do katere je tekmovalec priplezal. Letos je bilo v Tokiu prvič na olimpijskem programu športno plezanje, kjer je zmagala naša športnica Janja Garnbret.

Plezanje pa je tudi del določenih poklicev. V naravnih nesrečah, pri požarih, težjih prometnih nesrečah in drugih nerodnostih nam pomagajo gasilci2. Gasilci morajo biti za intervencije dobro telesno pripravljeni, saj je njihovo delo nevarno in telesno ter psihično zelo zahtevno.3-5 Matic in Julija, ki sta jih obiskala, sta zvedela, da morajo gasilci tudi plezati po lestvah, drogovih, vrveh ali pa se po njih spuščati. Hitro sta se navdušila in se naučila plezati po žrdi. Katarina Bizjak Slanič pa je za revijo Cicido z njuno pomočjo pripravila prispevek, kako otroka naučimo plezati. Tako bo otrok močnejši, spretnejši, predvsem pa bolj samozavesten.

Literatura:

1Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2019). SLOfit 2019 –  Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2018/2019. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.
2Gasilska zveza Slovenije. Dostopno na: https://gasilec.net/organizacija/
3Bohinjec, M. (2016). Kondicijska priprava prostovoljnih gasilcev. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
4Bračič, M., Vodičar, J., Čoh, M. in Jošt, B. (2010). Športna vadba gasilcev. Ljubljana: Fakulteta za šport in Gasilska brigada. 
5Sedlar, M. (2019). Analiza učinka šesttedenske športne vadbe na nekatere gibalne sposobnosti poklicnih gasilcev. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Kategorije

Navodila za avtorje

Navodila za avtorje prispevkov so dostopna tukaj.

SLOfit nasvet, spletna revija za praktična vprašanja s področja telesnega in gibalnega razvoja
ISSN 2591-2410
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Odgovorna urednika: prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Marjeta Kovač
Tehnični urednici: asist. Kaja Meh in doc. dr. Jerneja Premelč

Izdajo te publikacije sta omogočila sofinanciranje Fundacije za šport in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.